15. 1. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Predlog, v okviru katerega bi identificirali in zavarovali pred nadaljnjimi posegi vsa res ključna razlivna območja, kjer se voda v primerih nastopa visokih voda razlije, predstavlja enega izmed glavnih negradbenih ukrepov za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih zelo aktivno pripravljamo in deloma tudi že izvajamo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje. Z ukrepom varovanja razlivnih površin voda v okviru porečij (torej tako v poseljenih kot tudi v neposeljenih delih), kjer vodotoki poplavljajo in povzročajo škodljive posledice za zdravje ljudi, gospodarstvo, kulturno dediščino in okolje, se v skladu z zadnjim stanjem raziskav na tem področju jakost ekstremnih poplavnih dogodkov (konica poplavnega vala) zniža lahko tudi do približno 40% .
Predlagani ukrep bo torej predstavljal enega izmed ključnih ukrepov za bolj učinkovito obvladovanje poplavne ogroženosti v Sloveniji nasploh, ki jih pripravljamo tudi v okviru izvajanja Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L, št. 288 z dne 6. 11. 2007) oz. ti. poplavne direktive. V okviru Evropske unije je bila poplavna direktiva usklajena in sprejeta v letu 2007 ter predstavlja dokument, s katerim se znotraj EU postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.
Izvajanje poplavne direktive v Sloveniji sedaj prehaja v bolj izvedbeno fazo. Tako smo v letu 2011 na državnem nivoju dobili t.i. predhodno oceno poplavne ogroženosti . Sedaj pa glede na strokovne kriterije in glede na ranljivost ljudi, okolja, gospodarstva in kulturne dediščine določamo tudi območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali in določili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost. Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Nato se za naslednje šestletno obdobje cikel ponovi (ponovna preveritev določitve območij pomembnega vpliva poplav, ponovna izdelava oz. nadgradnja obstoječih kart, itd.).
Morda velja še enkrat poudariti tudi, da poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne, od zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito pripraviti. In uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih ukrepov kot so gradnja raznih vodnogospodarskih/protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem negradbenih ukrepov, med katere npr. sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov.
V zvezi s tem lahko poudarimo tudi, da je vlada že s sprejetjem in uveljavitvijo Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja v tem segmentu ukrepala že v letu 2008. Menimo, da bi ob nedoslednem izvajanju te uredbe bile škode po poplavah v letih 2010 in 2012 lahko še večje. Na dolgi rok se je torej treba zavedati pomena aktivnega in doslednega izvajanja te uredbe, ki jo na ministrstvu dolgoročno vidimo kot glavni negradbeni ukrep, preko katerega zagotavljamo, da se razmere na področju škodljivega delovanja voda v Sloveniji ne bi še poslabšale.