11. 12. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Vodenje, usklajevanje in organizacija dela so pomembni za vsako organizacijo, saj bistveno pripomorejo k uresničevanju zastavljenih ciljev, hkrati pa zagotavljajo tudi uspešno in kvalitetno opravljanje nalog zaposlenih. Tudi v javnem sektorju je vodenje pomembno, zato predlagana ukinitev vseh vodstvenih delovnih mest ni smiselna in primerna.
V državnih organih in upravah lokalnih skupnosti so vodstvena delovna mesta posebej določena. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 23/05, 62/05, 75/05, 113/05, 21/06, 23/06, 62/06, 68/06, 131/06, 11/07, 33/07, 69/08, 69/08, 65/08 in 40/12, v nadaljevanju ZJU) določa, da se delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu, imenuje »položaj«, položaj pa je v nekaterih primerih tudi delovno mesto, na katerem se izvajajo naloge nadomeščanja in neposredne pomoči. ZJU položaje ureja v XI. poglavju z naslovom »DELOVNA MESTA, POLOŽAJI IN NAZIVI«, ki velja tako za zaposlene v državnih organih, kot tudi za zaposlene v upravah lokalnih skupnosti. V 80. členu so natančneje opredeljene vrste položajev v ministrstvih, organih v sestavni ministrstev, upravnih enotah, vladnih službah in upravah lokalnih skupnosti, položaje v drugih državnih organih pa določijo organi sami s splošnim aktom. ZJU v 81., 82. in 83. členu natančno določa tudi pogoje za pridobitev položaja, način izbire in imenovanja na položaj ter prenehanje položaja, posebej pa ureja tudi najvišje položaje generalnega sekretarja, generalnega direktorja v ministrstvu, direktorja organa v sestavi ministrstva in vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja uprave lokalne skupnosti. Kot položajna delovna mesta ZJU določa tudi vodje notranjih organizacijskih enot, pri čemer je treba opozoriti na dejstvo, da so vrste notranjih organizacijskih enot v organih državne uprave natančno opredeljene v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, 58/04, 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12 in 23/12), notranje organizacijske enote pa so oblikovane v skladu s skupnimi merili za notranjo organizacijo, ki jih določa ta uredba. Uredba taksativno določa, kateri direktorati se ustanovijo v ministrstvih, ter kakšne so številčne omejitve za oblikovanje posameznih notranjih organizacijskih enot.
Tudi ukinitev vseh delovnih mest direktorjev javnih zavodov ni možna oziroma primerna. Zakon o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91, Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), ki ureja statusna vprašanja zavodov, direktorja določa kot enega izmed organov zavoda (poslovodni organ). Urejene so tudi njegove naloge in odgovornosti ter način imenovanja in razrešitve. Zavodi so v skladu s tem zakonom organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička, javni zavodi pa se ustanovijo za opravljanje javnih služb.