31. 1. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Položaj upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti in pogoje, ki jih mora izpolnjevati posameznik, da pridobi dovoljenje Ministrstva za pravosodje in javno upravo za opravljanje te funkcije, ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07 in nasl.). Posameznik mora izpolnjevati tudi pogoj, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje te funkcije. Tega pogoja po določbi tretjega odstavka 108. člena ZFPPIPP ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zaradi zagotovitve nepristranskosti v konkretnem postopku zaradi insolventnosti 115. člen ZFPPIPP določa tudi ovire (izločitvene in odklonilne razloge) za imenovanje upravitelja v posameznem postopku zaradi insolventnosti. Upravitelj oziroma oseba, ki je bila po sistemu vrstnega reda izbrana za imenovanje za upravitelja v konkretnem postopku zaradi insolventnosti (glej tretji odstavek 116. člena ZFPPIPP) mora odkloniti svoje imenovanje, če obstajajo te ovire za njeno imenovanje:
ki je hkrati dolžnik ali upnik insolventnega dolžnika, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti - opravljala funkcijo člana poslovodstva, člana organa nadzora ali prokurista insolventnega dolžnika, - bila zaposlena pri insolventnem dolžniku ali - bila na podlagi pogodbe ali drugega pravnega temelja v poslovnem razmerju z insolventnim dolžnikom, ki ima v razmerju do osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe, ki že opravlja funkcijo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti nad drugo družbo, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1, če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja v tem postopku. Poleg upraviteljev veljavna zakonodaja določa tudi za notarje in izvršitelje pogoj, da so osebe javnega zaupanja za opravljanje svoje službe. Veljavni Zakon o notariatu v prvem odstavku 9. člena določa tudi dodaten pogoj, in sicer je z notariatom nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije. Prav tako pa prvi odstavek 282. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju predpisuje, da z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ni združljivo opravljanje državne funkcije ali poslovodske in nadzorne funkcije v gospodarskih družbah ali organizacijah, pooblaščenih za izvajanje javnih pooblastil, plačane službe, pridobitne dejavnosti, detektivskega poklica, notariata in odvetništva. Izvršitelja se v primeru, če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar ali odvetnik, lahko tudi razreši (3. točka prvega odstavka 287. člena). Glede na vse navedeno, bomo predlagano problematiko, kar zadeva položaj in pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja oziroma za imenovanje upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, proučili in obravnavali pri pripravi naslednjih sprememb ZFPPIPP.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Uvodoma bi želeli pojasniti, da Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/2011, 32/2012, 57/2012, v nadaljevanju: ZGD-1) v 255. členu določa pogoje za člane organa vodenja ali nadzora, in sicer je lahko član organa vodenja in nadzora vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:
- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
- je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
- ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
Za člane nadzornega sveta 273. člen ZGD-! Določa še posebne pogoje, med katerimi je tudi določilo, da član nadzornega sveta ne more biti oseba, ki je že član nadzornega sveta ali upravnega odbora v treh družbah. Enaka omejitev velja skladno z 287. členom tudi za članstvo v upravnih odborih družb.
V zvezi z navedenim naj poudarimo, da je omejitev na članstvo v največ treh nadzornih svetih ali upravnih odborih gospodarskih družb glede ureditev v drugih državah dokaj stroga, saj npr. nemški Aktiengesetz določa, da je posameznik lahko član v največ desetih nadzornih svetih. Glede odgovornosti članov vodenja ali nadzora pa naj dodamo, da so skladno z 263. členom člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni za družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Glede na navedeno menimo, da je vsebina, na katero se nanaša predlog predlagatelja, primerno urejena z obstoječo zakonodajo. Določila, ki urejajo upravitelje v postopkih zaradi insolventnosti vsebuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/97, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10-ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11, 87/11-ZPUOOD, 23/12, 48/12 Odl. US: U-I-285/10-13), ki sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje in javno upravo. V pristojnosti navedenega ministrstva je tudi Kazenski zakonik (Uradni list RS 50/12-UPB2), ki v 225.-250. členu določa kazniva dejanja zoper gospodarstvo.