28. 11. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/2012 Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF, v nadaljnjem besedilu ZSPJS) v 23. členu določa, da javnim uslužbencem pripadajo naslednji dodatki: položajni dodatek; dodatek za delovno dobo; dodatek za mentorstvo; dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat; dodatek za dvojezičnost; dodatki za manj ugodne delovne pogoje; dodatki za nevarnost in posebne obremenitve in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. ZSPJS v členih od 24. do 32. natančneje določa posamezne vrste dodatkov, naštetih v 23. členu, poleg tega pa so javni uslužbenci oziroma uradniki s posebnimi pooblastili, pod pogoji, določenimi v področnih zakonih, upravičeni tudi do dodatka za stalnost (drugi odstavek 52. člena ZSPJS).
Dodatki so za javne uslužbence opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08 in nadaljnje spremembe, v nadaljevanju KPJS) v členih od 35. do 48., položajni dodatek pa je določen z Uredbo o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 85/10).
Namen zakonodajalca glede ureditve dodatkov je bil enotna ureditev tega področja za celoten javni sektor, kar izhaja tudi iz prvega odstavka 23. člena ZSPJS, ki enotno določa vse dodatke, do katerih so javni uslužbenci upravičeni. V šestem odstavku 23. člena ZSPJS je opredeljeno, da se vsi dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so definirani v 39. členu KPJS, kjer je natančno opredeljeno, v katerih primerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatkov iz naslova nevarnosti in posebnih obremenitev.
Višina in način določitve višine večine dodatkov, ki jih omenjate v vašem predlogu je torej urejena v KPJS. KPJS je bila sklenjena med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, torej gre za pogodbo med strankami, ki ureja dodatke za vse javne uslužbence, za katere kolektivna pogodba velja. Različni načini določitve višin dodatkov so torej posledica določb sklenjene kolektivne pogodbe, na podlagi soglasja vladne in sindikalne strani glede posameznih dodatkov v javnem sektorju. Vladna stran v kolektivne pogodbe torej ne more enostransko posegati in jo spreminjati, lahko pa v pogajalskem procesu predlaga, da se konkretni dodatki uredijo drugače, kar pa mora potrditi tudi sindikalna stran.
Vsekakor se bo pred naslednjimi pogajanji s sindikati javnega sektorja o spremembi Kolektivne pogodbe za javni sektor ponovno proučilo konkretne dodatke, tako z vidika višin, kot z vidika načina določitve višine dodatka, in se bo s sindikalno stranjo na pogajanjih iskalo najboljše rešitve glede načina določitve posameznih dodatkov.