Kako rešiti gospodarstvo

Odziv Ministrstva za finance

1. Predlog za zmanjšanje obdavčitve plač

V predlogu je v prvi vrsti kot sredstvo za rešitev gospodarstva naveden ukrep za zmanjšanje obdavčitve plač. Ker je predlog presplošen, saj ni podrobneje obrazloženo, kako bi se lahko v času nestabilnega gospodarskega in javno finančnega stanja ter ob predvidenih ukrepih Vlade za konsolidiranje javnih financ, učinkovito zmanjšala obdavčitev plač brez večjega negativnega učinka na javno finančne prihodke in na način, ki bi pripomogel k oživitvi slovenskega gospodarstva, v nadaljevanju podajamo prikaz obremenitve dela z davki in prispevki za socialno varnost in nekaterih ukrepov, ki so že bili sprejeti z namenom optimiziranja davčnega primeža plačil iz dela.

Iz nadaljnjega prikaza davčne obremenitve dela je namreč razvidno, da je Slovenija po obremenitvi z davki in prispevki za socialno varnost pod povprečjem EU. V letu 2010 je bila celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena z deležem v BDP, 38,0 %, medtem, ko je tehtano povprečju EU-27 38,4 %. V primerjavi z letom 2006 se je le-ta v Sloveniji znižal za 0,3 odstotni točki, sicer pa se je glede na isto leto tehtano povprečje EU-27 znižalo nekoliko bolj, in sicer za 1,1 odstotni točki. Po podatkih EU smo v letu 2010 dosegli 10. mesto, pred nami pa je večina razvitih držav (Nemčija, Avstrija, Danska, Finska Nizozemska, itd).

Prav tako ugotavljamo, da se obremenitev iz dela v Sloveniji znižuje že od leta 2005. Tako z davčno reformo dohodnine v letu 2005, ko je bila uveljavljena globalna razbremenitev dohodkov, najbolj tistih v nižjih dohodkovnih razredih, kot tudi z reformo leta 2007, po kateri se je zmanjšala obremenitev aktivnih dohodkov preko povečanega neobdavčenega dela dohodka in preko zmanjševanja progresivnosti davčnih stopenj. Kasneje v letu 2008 in 2010 je bilo z uvedbo dodatne splošne olajšave dosežena nadaljnja razbremenitev oseb v najnižjih dohodkovnih skupinah. Zadnje spremembe, uveljavljene z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, pa so bile pripravljene z namenom razbremenitve zavezancev nad 1,3 povprečne plače.

Na Ministrstvu za finance za meddržavno primerjavo obdavčitve dohodka iz zaposlitve (plače) in stopenj prispevkov za socialno varnost uporabljamo izračune po metodologiji OECD, zbrane v publikaciji Taxing Wages. Navedena publikacija vključuje podatke o davkih na dohodke zaposlenih oseb, njihovih prispevkov za socialno varnost, družinske prejemke, ki jih te osebe prejemajo kot denarne transferje, kot tudi prispevke za socialno varnost in davek na izplačane plače, ki jih plačujejo delodajalci. Izračunano v skladu z metodologijo OECD je obdavčitev dela v Sloveniji v letu 2011 (kot delež vseh davkov in prispevkov v stroških dela – davčni primež) pri samski osebi pri vseh višinah povprečne plače nad povprečjem OECD. Večja razlika pa je pri družinah z različnim številom otrok, ne glede na višino plače, ko je obdavčitev dela bistveno nižja v primerjavi s povprečjem OECD.

Na podlagi razpoložljivih podatkov je razvidno, da je davčna obremenitev slovenskih plač pri samskih osebah res nad povprečjem OECD držav, niso pa slovenske plače mednarodno primerjalno najbolj obremenjene. Če pogledamo strukturo davčnega primeža v Sloveniji (dohodnina, prispevki za socialno varnost) pa lahko ugotovimo, da največji delež k davčnemu primežu v Sloveniji predstavljajo prispevki za socialno varnost.

2. Predlog za ukinitev sivega trga in dela na črno

V javnosti se pojavljajo zelo različni izračuni obsega sive, nezajete ali skrite ekonomije oziroma popravkov za polno zajetje, pri čemer gre kljub različnim izrazom za podobne vsebine. Ocene sive ekonomije se pri nas gibljejo med okoli 10 in 30 % bruto domačega proizvoda (BDP). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) sistematično izračunava popravke za polno zajetje na podlagi kriterijev, ki so enotni za vse članice EU. Po izračunih SURS za leto 2007 so v vrednosti uradnega BDP skupni popravki za polno zajetje znašali 3.510 mio evrov ali 10,2 % BDP po neto pristopu oziroma 6.851 mio evrov ali 20 % po bruto pristopu, ki upošteva tako povečanje bruto dodane vrednosti kot povečanje proizvodnje skupaj s stanovanjsko dejavnostjo gospodinjstev, ki živijo v lastnih stanovanjih oziroma pripisano najemnino. Ocenjena vrednost sive ekonomije po neto pristopu uvršča Slovenijo v skupino manj razvitih držav članic EU (Češka 6,9 %, Estonija 9,5 %, Latvija 11,5 %, Madžarska 15,3 %). V razvitih državah članicah se obseg sive ekonomije giblje med 1,7 % na Nizozemskem, 2,4 % na Danskem in Švedskem in 6,5 % v Avstriji. Po mednarodnih ocenah predstavlja delo na črno največji delež sive ekonomije, saj zajema okoli polovico njenega celotnega obsega.

Za nadzor nad zaposlovanjem in delom na črno je po veljavni zakonodaji pristojnih več vladnih resorjev. Davčna uprava Republike Slovenije (DURS), kot eden od nadzornikov, izvaja nadzor nad področjem s stališča davčne problematike. Pri tem pogosto z napovedovanjem nadzorov in poročanjem o njihovih rezultatih v medijih aktivno opozarja na posledice sive ekonomije in spodbuja prostovoljno poravnavanje davčnih obveznosti, redno izdajanje računov ter poziva davčne zavezance k uporabi instituta samoprijave, registracije in legalizacije opravljanja dejavnosti. Na podlagi analize tveganja načrtuje DURS ciljno usmerjene nadzore določenih dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec v poslovnih knjigah ni evidentiral celotnega prometa oziroma je predložil davčno napoved, ki vsebuje neresnične oziroma napačne podatke, lahko davčni organ na podlagi določil 68. člena ZDavP-2 opravi cenitev davčne osnove in na tej podlagi odmeri davek.

Za zmanjšanje obsega sive ekonomije, države največkrat uporabljajo naslednje ukrepe:

• krepitev pravne države,
• zmanjševanje administrativnih ovir in davčna razbremenitev,
• zmanjševanje finančnih-materialnih prednosti neprijavljenih dejavnosti napram dejavnostim, ki poslujejo po predpisih,
• izboljšanje finančne vključenosti s povečanjem dostopnosti poceni finančnih storitev za vse socialne skupine,
• obveščanje javnosti o pomenu plačevanja javnih dajatev za učinkovito zagotavljanje javnih storitev,
• spodbujanje negotovinskega poslovanja,
• okrepitev nadzora.

Vlada je v začetku oktobra letos sprejela predloga sprememb Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s čimer načrtuje poenostavitev poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov. Po novem jim v davčni napovedi ne bo potrebno razkrivati dejanskih stroškov, ampak se jim bodo lahko priznali normirani stroški v višini 70 odstotkov letnih prihodkov. S predlogi sprememb se znižuje tudi davčna stopnja. Vlada je julija letos sprejela novelo Zakona o davku na dodano vrednost, ki dviguje mejo obdavčljivega letnega prometa s sedanjih 25.000 na 50.000 evrov. Tudi s tem ukrepom se namerava poenostaviti poslovanje in razbremeniti male davčne zavezance ter jih tako spodbuditi, da bodo prijavili svojo dejavnost in prihodke.

Poleg ukrepov za poenostavitev poslovanja se načrtuje okrepitev nadzora nad zavezanci, ki kljub poenostavitvam ne bodo registrirali dejavnosti in prijavljali prihodkov. Z načrtovano reorganizacijo davčne in carinske uprave se namerava okrepiti nadzor nad sivo ekonomijo. S tem področjem se bodo predvidoma ukvarjali mobilni oddelki, ki bodo lahko s svojo prisotnostjo na terenu in hitrimi nadzori učinkoviteje odkrivali kršitve predpisov.

Zagotavljanje preglednosti in sledljivosti finančnih transakcij sta pomembna ukrepa proti davčnim utajam. Siva ekonomija je tesno povezana z neevidentiranim gotovinskim poslovanjem, saj le-to omogoča številnim davčnim zavezancem, da prikazujejo manjši obseg poslovanja od dejanskega in plačujejo neprijavljene delavce z neprijavljeno gotovino. Za razliko od elektronskega plačevanja, plačilnih kartic ali čekov, je gotovina popolnoma anonimna. Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri prihodke na podlagi denarnih prilivov, je to pri gotovinskem poslovanju težje, saj pri gotovinskih plačilih ne obstajajo verodostojni kontrolni bančni podatki. Za izboljšanje stanja na obravnavanem področju je potrebno spodbujati negotovinsko poslovanje in seznanjati vse deležnike o ustreznih načinih za shranjevanje podatkov v elektronski obliki in tveganjih, ki se pojavljajo v zvezi s tem.

Predlog novele Zakona o davčnem postopku prepoveduje uporabo računalniških programov in elektronske opreme za vodenje poslovnih knjig, ki omogočajo nesledljivo spreminjanje podatkov o (gotovinskem) poslovanju davčnih zavezancev. S tem ukrepom se namerava spodbuditi davčne zavezance, da bodo vodili verodostojno knjigovodstvo, v katerem bodo zabeleženi vsi poslovni dogodki in ne le nekateri. Proizvajalci programske opreme bodo smeli dati na trg le opremo, ki bo zagotavljala nespremenljivost, preglednost in sledljivost podatkov.

3. Ukinitev študentskega dela

Vlada RS je dne 4.10.2012 na 32. redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in ga poslala v obravnavo in sprejem v Državni zbor Republike Slovenije. V tem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je Vlada RS ugotovila, da določeni davčni potroški v obliki davčnih olajšav favorizirajo določeno ožjo skupino davčnih zavezancev in njihovih posameznih dohodkov, s čimer se ne zasleduje načela davčne nevtralnosti ter se povzročajo distorzije na trgu dela. Med drugim je predlagano tudi zmanjšanje olajšave za študentsko delo za 50%. Zaradi nižje davčne olajšave bo po mnenju ministrstva za finance študentsko delo manj privlačno, kar bo posledično povzročalo manj negativnih eksternalij, ki jih opisujemo zgoraj.

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Vlada Republike Slovenije se zaveda problematike, ki izhaja iz trenutne ureditve študentskega dela. Na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ se je s 1. junijem 2012 koncesijska dajatev iz študentskega dela povečala iz 14 % na 25%. S 1.1.2013 bo nižji tudi obseg sredstev, ki ga iz naslova študentskega dela prejemajo študentske organizacije in študentski servisi. Tako pridobljena dodatna sredstva iz koncesijske dajatve se že v tem šolskem letu namenjajo za financiranje štipendij. Zavedamo se, da je sistemska preureditev tega področja nujno potrebna, vendar pa izkušnje iz preteklosti kažejo, da reforme študentskega dela ne bo mogoče izpeljati brez aktivnega sodelovanja in pozitivnega odnosa vseh socialnih partnerjev in predstavnikov študentov. Iskanje rešitev za izboljšanje sistema, v katerem sodeluje veliko število nasprotujočih si interesov, zahteva veliko časa in pogajanj.

V pripravi so tudi spremembe zakonodaje s področja preprečevanja in odkrivanja dela in zaposlovanja na črno. Spremembe bodo zagotovile podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov, povečalo se bo število inšpektorjev na terenu in povišale sankcije za kršitelje zakona. Vse navedeno bo prispevalo k zniževanju obsega dela in zaposlovanja na črno.

Vprašanja kolektivnih pogodb, regresa za dopust in plačanega prevoza na delo so del zakonodaje trga dela, ki je pravkar v usklajevanju s socialnimi partnerji. Reforma trga dela namreč ni nekaj, kar bi lahko izvedla Vlada Republike Slovenije sama, temveč mora nujno potekati v tesnem sodelovanju s predstavniki delodajalcev in predstavniki delavcev.