Predlagam, da vlada brezposelnim osebam vzame pravico do brezplačnega vrtca. Brezposelna oseba ima čas, da skrbi za svojega otroka, država pa ji lahko nameni neko pomoč, ki bo najbrž manjša kot strošek otroka v vrtcu. Četudi bo pomoč ista kot strošek otroka v vrtcu, se bo v vrtcu sprostilo mesto za tiste starše, ki so zaposleni in otroka nimajo kam dati v varstvo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da so do subvencije vrtca upravičeni vsi starši za otroka, ki obiskuje vrtec glede na dohodke in premoženje družine, ne glede na to ali so starši zaposleni ali niso. Staršem, ki otroka ne vpišejo v vrtec, se prizna višji otroški dodatek za 20%. Nekateri starši se tudi odločijo, da izpišejo otroka iz vrtca, zaradi povišanja otroškega dodatka. Pravice po tem zakonu se uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva.
Še en razlog (poleg vseh prej omenjenih), zakaj je predlog slabe je ta, da je vrtec ključen pri socializaciji otroka. Večina otrok, ki pozno začne s šolo ima lahko velike težave z vključevanjem v družbo, kar ga lahko spremlja celo življenje.
Pozdravljeni
Precej se strinjam z mnogimi predhodnimi komentarji, dodal pa bi še tole:
Zadeva ni črno bela.
So ljudje ki izkoriščajo možnost brezplačnega vrtca zaradi kvazi brezposelnosti. Hkrati verjamam, da je še dosti več ljudi, ki bi jim ukinitev takšne možnosti povzročila veliko težav. Pa ne samo njim, temveč tudi otrokom, vrtcem, državi oz. davkoplačevalcem. - Kako: Res da je brezplačen vrtec na ramenih denarja davkoplačevalcev, a z ukinitvijo bi to povzročilo druge težave, ki bi naposled prav tako najverjetneje udarile žep davkoplačevalcev. Če otrok ne bi imeli kam dati, bi nastajali drugi (socialno-družbeni) problemi. Torej zadeva ni črno bela.
Stvar je v zavedanju - kako reševati določen problem, da ima najmanj dolgoročnih posledic in hrati predvsem ozavestiti ljudi o odgovornosti ki jo imajo in jih z določenimi odločitvami prevzemajo.
K temu dodajam:
Prejle sem na oddaji Tednik gledal še eno družino v stiski. 6 otrok in mati samohranilka.
Res je problem in težko ter vredno pomoči. A zaboga ljudje, zakaj narediti 6 otrok, če veš, da nisi sposoben preživljati jih!?? V teh časih!? Kje je v takih odločitvah odgovornost do lastnih otrok in družbe? Prednost je morda edinole ta, da bo večja nataliteta. A dokler po svetu na milijone otrok nima kam in kako, se lahko vprašamo zakaj imeti 6 svojih, med tem, ko še za tiste ki so ni poskrbljeno.
In potem vidimo družine na socialni podpori. Davkoplačevalci jim plačujejo tudi razne druge nujnosti, kar je za socialno državo primerno. Potem otroci v teh družinah odrastejo, si najdejo partnerje in imajo še sami kup otrok. Začaran krog potrebe po družbeni pomoči se ne konča. Tako vedno nekdo podpira druge, ker drugi morda ni presodil ali je sposoben za otroke tudi poskrbeti. Preveč je samoumevnosti. Torej problem je širši, potrebno je ljudi osvestiti.
Eventuleno boljše možnosti za bolj kvalitetno življenje v nekaterih severih držav evrope ni samo zaradi ukrepov vlade, temveč hkrati in vzporedno tudi zaradi večjega zavedanja prebivalstva. Prebivalstva, ki se zaveda, da on in njegova družina ter odločitve ki jih sprejema niso ločene od družbe, temveč so del družbe ki ustvarja družbo.
Dokler v sprejemanju odločitev razumemo državo in družbo ločeno od sebe, je problem.
lp
A misliš predlagatelj, da je 110.000 registriranih brezposelnih in verjetno še nekaj 10.000 tistih, ki jim država z zakonsko regulativo niti tega statusa ne omogoča, lenuhov? Ali pa je del resnice v tem, da sprega "oldboysov" (politike, menedžerjev, del zaposlenih v JU in podjetjih ter sindikati omejuje možnosti drugim - šibkejšim ter si s tem ohranjajo priviligiran položaj in slabo gospodarjenje, tako države kot gospodarstva (splošno razširjena zloraba položajev, nedelovanje pravne države, pomanjkanje vrednot oz. družbenih norm, nepotizem, parazitizem in administrativni boljševizem). Posledica tega je beg kapitala, znanja in posledično zaposlitev vseh vrst in seveda posledično vedno več brezposelnih.
Pa kaj pomeni zate vrtec za 3 - 5 letne otroke le organizirano varstvo ali tudi socializacijo in vzgojo. Mar se ne bi enkrat za vselej začeli zgledovati po bolj civiliziranih in kultiviranih državah, ki imajo to dilemo že zdavnaj razrešeno. A moramo vsako neumnost v Sloveniji preizkušati na folku, kot poskusnih zajčkih, namesto da probleme rešujemo tam in v smeri kot nastajajo.
Proti ker brezposelna oseba mora marsikaj naredit da sploh lahko preživi iz dneva v dan. Če ni uradno zaposelna še ne pomeni da nič ne dela. Spomnim se primera ko je neka gospa zato da je preživela morala hoditi posebej na javna stranišča da je dobila stranišni papir, morala hoditi na karitas da je dobila nekaj malega živeža, prositi znance za pomoč, iskati službo, iskati poceni hrano; ogromno računati in hoditi po raznih trgovinah da se sploh vse izide (razne akcije so take da v eni trgovini nikoli ne dobiš vsega kar rabiš najceneje) in še bi se lahko naštevalo. Ni lahko. Zdej nej pa taka oseba k je že tako psihično čisto na dnu in ima skoz nekaj za počet za to da sploh preživi varuje otroka in še uči nekih splošnih osnov pomembnih za razvoj otroka. Sploh pa otrok rabi družbo ostalih otrok. To je pomembno za otroka.
Proti.
Kot je omenil že tetrapak - kam pa dati otroka, ko brezposelna oseba dobi delo, g. Lavrič?
Podobne zadeve so se že dogajale in se še bodo. Brezposelna mati ni mogla dati otroka v vrtec, ker je zaposlena imela prednost. Ker živi daleč stran od svojcev in ni imela varstva za otroka, ga je vzela s seboj na razgovor za službo - in gladko pogorela. Kako boste urejalo tovrstno diskriminacijo, g. Lavrič?
Brezposelni "ima čas"? A res? O tem, koliko časa imajo brezposelni, ki aktivno iščejo službo, z vsemi razgovori za službo, obiski Zavoda, izobraževanjem ipd., bi se dalo razpravljati - vsekakor pa naj o tem odločajo brezposelni sami in ne pokroviteljsko njihovi zaposleni državljani.
Za varstvo svojih otrok naj dobijo "neko pomoč"? Kakšno pomoč, kako bi bila organizirana?
Predlog bi bilo treba dodelati veliko bolj. Takšen kot je, me spominja na horuk zakonodajo naše vlade.
Otrok ni v vrtcu le zato, ker starši zaradi službe nimajo kam z njim, temveč je vrtec pomemben tudi za otrokov razvoj. Ali naj bodo otroci prikrajšani zato, ker so njihovi starši brezposelni? To bi bila diskriminacija otrok in pri urejanju tega vprašanja moramo misliti najprej na korist otrok , ne oseb, ki so besni, ker za svoje otroke ne dobijo prostora v vrtcu. Problem je velik, se strinjam, a ga je treba urejati brez prikrajševanja dežurnih krivcev, temveč drugače, bolj premišljeno in dolgoročno.
Imamo zakon o subvencioniranju vrtca glede na dohodke družine, kar bi moral biti edini in dovolj dober način, da se to ureja.
Sicer ne poznam predpisov, ki nudijo komurkoli mimo tega zakona brezplačen vrtec, se pa z njimi, če obstajajo, vsekakor ne strinjam. Pri tem zame zaposlenost ali brezposelnost ne igra nobene vloge....
Se strinjam s tem, samo problem je, če ta brezposelni dobi delo in potem nima otroka kam dati. Razen če bi se dodalo, da za brezposelne, ki so brezposelni že več let, ker ali ne iščejo dela ali pa je kaj druga v ozadju - to bi pomenilo, da bi se država morala povezati z ZZZS.