Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Prenehanje plačevanja bonitetnim agencijam in razkritje zneska plačila

3343 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Vodilne agencije Moody's, Fitch in S & P so znižale bonitetno oceno Slovenije ter nekaterih bank in podjetij v njeni večinski lasti. Država Slovenija za ugotavljanje svoje posojilne sposobnosti omenjenim bonitetnim agencijam plačuje.

"Višina plačila je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je ne moremo razkriti," so pojasnili v službi za odnose z javnostjo Ministrstva za finance. Potrdili so, da ima Slovenija podpisano pogodbo z agencijami S & P, Moody's in Fitch, ker so "zahteve investitorjev, da imamo kreditno oceno teh treh agencij".

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/koliko-stanejo-slovenijo-bonitetne-o...

Ker so omenjene bonitetne agencije podale Sloveniji slabo bonitetno oceno, ki ne odraža dejanskega stanja slovenskih javnih financ in je zato v škodo Sloveniji, predlagam, da Slovenija nemudoma prekine sodelovanje s temi agencijami in jim preneha plačevati.

Glede na to, da se bonitetnim agencijam plačuje javni denar, pridobljen iz davkov, pobranih državljanom, se mi zdi absolutno pošteno, da se razkrije višino plačila, ki ga za svoje ocenjevanje dobi posamezna bonitetna agencija. Ta podatek bi moral biti javno objavljen. Obenem pa tudi, da se javno objavi pogodbe med Slovenijo in zgoraj omenjenimi tremi bonitetnimi agencijami.

13 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 10. 2012

Odziv Ministrstva za finance

  • Republika Slovenija je od leta 1996 naprej, ko je bilo to določeno s sklepom Vlade RS, sklepala pogodbe o storitvi ocene kreditnega rizika (ratingu) z vsemi tremi splošno priznanimi ratinškimi agencijami: Standard&Poor's, Moody's in Fitch (tedaj IBCA). Leta 1996 je RS z ureditvijo razmerij z upniki prejšnje Jugoslavije razčistila vsa bistvena razmerja in vstopila na finančne trge. Zadolževanje na trgih, ki ga izvajajo vse razvite države, je bistveno ugodnejše od netržnega zadolževanja s proračunskega, predvsem pa narodnogospodarskega vidika. Netržno zadolževanje je praviloma namensko, v tem primeru pa kreditor narekuje porabniku, kakršen je Republika Slovenija, kaj bo počel, kaj bo financiral in čemu bo dajal prednost.
  • Ratinške agencije ne ugotavljajo posojilne sposobnosti, pač pa jo ocenjujejo. Pri tem uporabljajo analitične metode, postopke in primerjave, ki so objavljene in tudi predmet nadzora ESMA (European Security Markets Authority). Interpretacija oziroma ocena izgledov sposobnosti je stvar investitorjev, ki se odločajo, ali bodo vrednostni papir v določenem trenutku kupili oziroma prodali. Pri tem upoštevajo potrebe svojega portfelja, tržne informacije in javne informacije, med katerimi zavzemajo ocene rating agencij pomembno, ne pa izključno mesto.
  • Če bi Republika Slovenija (ali kdor koli drug) želel prodajati vrednostne papirje na trgu in ne bi imel ocen posojilne sposobnosti agencij, bi investitorji vsekakor menili, da izdajatelj nima ali ne želi razkriti mnenj ali ocen institucije, ki z njim ni povezana (tretje osebe) in bi se postavil na stališče, da je pravila cena za tak papir t.i. »junk« cena. Pri državah, javnih institucijah in finančnih institucijah je tak pojav izredno redek, v okviru evropske unije pa neznan. Celo Grčija, ki je zaradi reprograma posojil in zmanjšanja obveznosti dobila od vseh treh »velikih« agencij »junk« oceno, ni prekinila pogodb z agencijami.
  • Vlada Republike Slovenije namerava sprejeti in izvesti vse ukrepe, potrebne za izhod iz gospodarske in finančne krize. V tem okviru namerava nadaljevati s politiko zadolževanja na finančnih trgih, kar izpostavlja tudi v Proračunskem memorandumu za leti 2013 in 2014, ter to politiko še izboljšati. Vlada ne namerava preklicati pogodb z rating agencijami, ki so en od elementov nemotenega dostopa do finančnih trgov, se pa v okviru Evropske unije zavzema za večjo transparentnost in urejenost odnosov z agencijami in razmerij na finančnih trgih nasploh.

    • Trditev predlagatelja, da »ocene bonitetnih agencij ne odražajo dejanskega stanja slovenskih javnih financ« pa žal ni z ničimer dokazana. S tako trditvijo ne moremo polemizirati. Glede plačil pa opozarjamo, da so pogodbe z agencijami poslovne (civilnopravne) pogodbe, sklenjene po pravu držav, kjer imajo agencije sedež. Ministrstvo za finance spremlja cenike in druge informacije, kar je razpoložljivih, in se o cenah v okviru možnosti pogaja. Ne more pa samostojno objavljati informacij, za katere je potreben pristanek obeh pogodbenih strank.

    Ocenjujemo, da v svetu veljaven in tudi zakonsko urejen način funkcioniranja finančnih trgov, kot smo ga skušali opisati v zgornjih točkah, ne dopušča, da bi posamezni udeleženci trgov brez resnih posledic za njih same odločali o ustaljenih tržnih praksah, zato meni, da predlog številka 3520 ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo skupaj z drugimi oblastnimi organi Republike Slovenije deluje tako, da bi se delovanje finančnih trgov izboljšalo, prav tako pa z analitiki rating agencij, s katerimi ima sklenjene pogodbe o izdelavi ocene, vodi reden dialog o zadevah, pomembnih za izdelavo ocen.

    Priloge:

    Komentarji



    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Pozdravljeni

       

      Komentiram odgovor pristojenga organa.

       

      Da delo agencij CRA v preteklosti ni bilo vedno primerno in da to verjetno tudi dandanes ni, se strinjajo tudi ugledni mednarodni finančni strokovnjaki. Temu zato tudi v EU ustvarja mehanizme, ki naj bi preprečevali neprimerno delo CRA.

       

      Več o tem:

      Nizozemski dokumentarec "Moč bonitetnih agencij" (http://www.rtvslo.si/napovednik/moc-bonitetnih-agencij-nizozemska-dokumentarna-oddaja-ponovitev/35188)

      Iz vsebine lahko ugotovimo, da (CRA - Credit Rating Agencies) vplivajo na življenje velikega števila ljudi po svetu in EU. Iz oddaje lahko razumemo, da so obstoječe CRA zgolj podjetja, ki delujejo skozi lasten interes v interesu profita in tako tudi v interesu določenih korporacij.

      EU naj bi meddrugim ustvarjal mehanizme, ki naj bi preprečevali pristranko in nestrokovno delo CRA in posledično njihov pre-velik vpliv na naša življenja. Ali smo v tem uspešni naj presodi vsak sam, a dejstvo očitno je, da je delo CRA vprašljivo, čeprav trdite, da ni dokazov, da sporno delo agencij ni dokazano oz., da ni dokazano, da ocene bonitetnih agencij ne odražajo dejanskega stanja slovenskih javnih financ. Torej morda ga, morda ga ne... dovolj je že dejstvo, da je mnenje dela stroka ta in očitno tudi EU, da so CRA sokrive za nastalo krizo.

       

      O nadzoru bonitetnih agencij s strani EU:

      Commission wants better quality credit ratings

      europa.eu/rapid/press&

      Frequently asked questions: legislative proposal on credit rating agencies (CRAs)

      europa.eu/rapid/press&

    • p pravica_ljudem

      "zahteve investitorjev": nisem še slišal da bi se kateri investitor na podlagi takšne ocene odločil če bo izkoristil trg in šel v to državo poslovat. Če bodo imel interes zaslužit denar ga bodo poskušali tako ali drugače. Ne bo jih neka bonitetna ocene privatnih podjetij prepričevala.

       

      Vsi vemo da so države ki so na slabšem ampak so večje dobile boljše bonitetne ocene. Zakaj? Zato ker vedo kaj bi se zgodil če bi se države uprle bonitetnim hišam(vse so privat). Ni normalno da privat podjetje odloča o usodi Slovenje in ji s tem dodatno koplje grob z posledično višjimi obresti ipd. Zato ker nismo večji še ne pomeni da si ne zaslužimo pravične bonitetne ocene! S tem samo tujina sili da se sprejme še več reform kot izgovor in pa posledično jemanje srednjemu razredu in revnim še več, ter dajanje ugodnih davkov za bogate češ da bodo prinesli kapital in bodo pognali gospodarstvo.

      Bedarija! Sej je vsem jasno da gre za vnaprej določeno igro. Zakaj ni prišlo do tega da bi Jankovič postal premier..jasno ker se je Janša že pred volitvami z nemško kanclerko gospo Merkl pogovarjal o scenariju takem da bi čimbolj navidez legitimno deloval. Stranke so pa predvidevam dobile grožnje iz tujine in zato niso podprle Jankoviča.

      Pa dejte no sej nismo neumni in slepi da ne bi opazil.


    Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
    Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si