Predlog z odzivom pristojne institucije

Prenehanje plačevanja bonitetnim agencijam in razkritje zneska plačila

3318 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Vodilne agencije Moody's, Fitch in S & P so znižale bonitetno oceno Slovenije ter nekaterih bank in podjetij v njeni večinski lasti. Država Slovenija za ugotavljanje svoje posojilne sposobnosti omenjenim bonitetnim agencijam plačuje.

"Višina plačila je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je ne moremo razkriti," so pojasnili v službi za odnose z javnostjo Ministrstva za finance. Potrdili so, da ima Slovenija podpisano pogodbo z agencijami S & P, Moody's in Fitch, ker so "zahteve investitorjev, da imamo kreditno oceno teh treh agencij".

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/koliko-stanejo-slovenijo-bonitetne-ocene/289516

Ker so omenjene bonitetne agencije podale Sloveniji slabo bonitetno oceno, ki ne odraža dejanskega stanja slovenskih javnih financ in je zato v škodo Sloveniji, predlagam, da Slovenija nemudoma prekine sodelovanje s temi agencijami in jim preneha plačevati.

Glede na to, da se bonitetnim agencijam plačuje javni denar, pridobljen iz davkov, pobranih državljanom, se mi zdi absolutno pošteno, da se razkrije višino plačila, ki ga za svoje ocenjevanje dobi posamezna bonitetna agencija. Ta podatek bi moral biti javno objavljen. Obenem pa tudi, da se javno objavi pogodbe med Slovenijo in zgoraj omenjenimi tremi bonitetnimi agencijami.

13 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 20. 8. 2012
ZADNJA SPREMEMBA 19. 8. 2012
KONEC OBRAVNAVE 18. 9. 2012
ODGOVOR 17. 10. 2012

Odgovor

17. 10. 2012

Odziv Ministrstva za finance

Republika Slovenija je od leta 1996 naprej, ko je bilo to določeno s sklepom Vlade RS, sklepala pogodbe o storitvi ocene kreditnega rizika (ratingu) z vsemi tremi splošno priznanimi ratinškimi agencijami: Standard&Poor's, Moody's in Fitch (tedaj IBCA). Leta 1996 je RS z ureditvijo razmerij z upniki prejšnje Jugoslavije razčistila vsa bistvena razmerja in vstopila na finančne trge. Zadolževanje na trgih, ki ga izvajajo vse razvite države, je bistveno ugodnejše od netržnega zadolževanja s proračunskega, predvsem pa narodnogospodarskega vidika. Netržno zadolževanje je praviloma namensko, v tem primeru pa kreditor narekuje porabniku, kakršen je Republika Slovenija, kaj bo počel, kaj bo financiral in čemu bo dajal prednost.

Ratinške agencije ne ugotavljajo posojilne sposobnosti, pač pa jo ocenjujejo. Pri tem uporabljajo analitične metode, postopke in primerjave, ki so objavljene in tudi predmet nadzora ESMA (European Security Markets Authority). Interpretacija oziroma ocena izgledov sposobnosti je stvar investitorjev, ki se odločajo, ali bodo vrednostni papir v določenem trenutku kupili oziroma prodali. Pri tem upoštevajo potrebe svojega portfelja, tržne informacije in javne informacije, med katerimi zavzemajo ocene rating agencij pomembno, ne pa izključno mesto.

Če bi Republika Slovenija (ali kdor koli drug) želel prodajati vrednostne papirje na trgu in ne bi imel ocen posojilne sposobnosti agencij, bi investitorji vsekakor menili, da izdajatelj nima ali ne želi razkriti mnenj ali ocen institucije, ki z njim ni povezana (tretje osebe) in bi se postavil na stališče, da je pravila cena za tak papir t.i. »junk« cena. Pri državah, javnih institucijah in finančnih institucijah je tak pojav izredno redek, v okviru evropske unije pa neznan. Celo Grčija, ki je zaradi reprograma posojil in zmanjšanja obveznosti dobila od vseh treh »velikih« agencij »junk« oceno, ni prekinila pogodb z agencijami.

Vlada Republike Slovenije namerava sprejeti in izvesti vse ukrepe, potrebne za izhod iz gospodarske in finančne krize. V tem okviru namerava nadaljevati s politiko zadolževanja na finančnih trgih, kar izpostavlja tudi v Proračunskem memorandumu za leti 2013 in 2014, ter to politiko še izboljšati. Vlada ne namerava preklicati pogodb z rating agencijami, ki so en od elementov nemotenega dostopa do finančnih trgov, se pa v okviru Evropske unije zavzema za večjo transparentnost in urejenost odnosov z agencijami in razmerij na finančnih trgih nasploh.

Trditev predlagatelja, da »ocene bonitetnih agencij ne odražajo dejanskega stanja slovenskih javnih financ« pa žal ni z ničimer dokazana. S tako trditvijo ne moremo polemizirati. Glede plačil pa opozarjamo, da so pogodbe z agencijami poslovne (civilnopravne) pogodbe, sklenjene po pravu držav, kjer imajo agencije sedež. Ministrstvo za finance spremlja cenike in druge informacije, kar je razpoložljivih, in se o cenah v okviru možnosti pogaja. Ne more pa samostojno objavljati informacij, za katere je potreben pristanek obeh pogodbenih strank.

Ocenjujemo, da v svetu veljaven in tudi zakonsko urejen način funkcioniranja finančnih trgov, kot smo ga skušali opisati v zgornjih točkah, ne dopušča, da bi posamezni udeleženci trgov brez resnih posledic za njih same odločali o ustaljenih tržnih praksah, zato meni, da predlog številka 3520 ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo skupaj z drugimi oblastnimi organi Republike Slovenije deluje tako, da bi se delovanje finančnih trgov izboljšalo, prav tako pa z analitiki rating agencij, s katerimi ima sklenjene pogodbe o izdelavi ocene, vodi reden dialog o zadevah, pomembnih za izdelavo ocen.

Priloge:

Uradni odgovor Ministrstva za finance

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 19. 8. 2012 | 16:25:07

Prenehanje plačevanja bonitetnih agencijam

Verzija predloga z dne, 19. 8. 2012 | 16:45:03

Prenehanje plačevanja bonitetnih agencijam in razkritje zneska plačila