Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Drugačna dokapitalizacija državnih bank

3541 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Če država že mora dokapitalizirati banke, naj za ta denar, ki se vloži v njih v zameno prevzamejo nepremičnine, ki jih imajo banke (od hipotek, propadlih gradbinskih projektov ...). Te objekte naj država prevzame v last in upravljanje ter nato naj vse najete prostore, kjer imajo najrazličnejše organe preseli v te nove in prazne stavbe. Banka bo dobila kapital, ne bo pa imela več neuporabnega in prenapihnjenega premoženja. Seveda pa te nepremičnine ne bi "odkupovali" po nabavni, temveč po tržni ceni. Če to pomeni določene izgube za banko (ker bi se premoženje banke zmanjšalo) pa bojo pač morali bankirji požreti dejstvo, da da imajo izgubo in da si ne bodo izplačali nagrad ob koncu leta. Dolgoročno pa je tako najbolje, za državo in za banke. Bankam pa je potrebno prepovedati dajat kakršna koli posojila za projekte, ki so že v naprej obsojeni na propad (novi objekti zadnjih nekaj let so na pol prazni, zakaj torej graditi nove objekte?).

Če pa država ne potrebuje objektov, pa naj oprejo mladinske center in podobne oblike organizacij, da bo nekaj koristi od vsega. Mladi nimajo kam v svojem prostem času, potem pa delajo neumnosti...

15 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D drejko78 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 10. 2012

Odziv Ministrstva za finance

Namen dokapitalizacij državnih bank je bil zadostiti zahtevam nadzornih organov glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Tako bi želeli na primeru nedavne dokapitalizacije NLB d.d. pojasniti, da je Evropski bančni organ (v nadaljevanju: EBA) zaradi zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer in posledično razkrite nezadostne kapitalske ustreznosti bank v evropskem in svetovnem merilu priporočil, da morajo sistemsko pomembne banke do 30. 6. 2012 doseči najmanj 9-odstotno kapitalsko ustreznost, merjeno z najbolj kvalitetnim temeljnim kapitalom.

EBA priporočilo je tako za NLB d.d. pomenilo obvezo, ki bi imela v primeru neizpolnitve večje negativne učinke na prihodnje poslovanje banke. Država kot odgovorna solastnica NLB d.d. je primarno iskala vire financiranja dokapitalizacije banke v privatnem sektorju, ki pa v postavljenem roku niso bili na voljo, zato je sama aktivno pristopila k zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke. Da pa v konkretnem primeru ne bi obremenili proračuna, je država NLB d.d. dala hibridno (konvertibilno) posojilo. Tovrstne finančne instrumente regulatorji (vključno EBA) upoštevajo kot najkvalitetnejšo obliko temeljnega kapitala (Core Tier 1), obenem pa ne vpliva nujno na zadolženost države.

Predlog pa je deloma povezan tudi z ugotovitvijo, da imajo banke v svojih bilancah tudi slabe terjatve, s katerimi ne znajo optimalno upravljati (propadla gradbena podjetja…) oz. te terjatve bremenijo normalno poslovanje bank, kar posledično vpliva na negotovost v finančnem sektorju. Za reševanje te problematike je bil nedavno sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Zakon ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji z namenom ohranitve stabilnosti finančnega sistema v celoti. Cilji ustanovitve DUTB je izvajanje ukrepov na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, privatizacija bank in ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank. Eden izmed predvidenih ukrepov je tudi odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke in upravljanje tega premoženja v DUTB, ki bo lahko na daljši rok slabe terjatve bank bolj optimalno unovčila.

V zvezi s predlogom, da je bankam potrebno prepovedati dajati kakršnakoli posojila za projekte, ki so že vnaprej obsojeni na propad, je potrebno pojasniti, da morajo poslovodstva bank spoštovati veljavno bančno zakonodajo, ki naj bi preprečevala tovrstna posojila. Banke morajo namreč pred odobritvijo posojila preveriti dolžnikovo sposobnost odplačila posojila, slednje pa mora biti tudi ustrezno zavarovano.

Priloge:

Komentarji