Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Izterjava neplačanih prispevkov

2643 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Ob vsesplošnem varčevanju, s katerim se absolutno strinjam in iskanjem novih virov v obliki dodatnega obdavčenja s katerim se ne strinjam, pozabljate, da je potrebno delati tudi na izterjavi neplačanih davkov in prispevkov. Dejstvo je da DURS zagotavlja evidence in predvidevala sem da je v njihovi pristojnosti tudi izterjava neplačanih davkov in prispevkov, ki jih delodajalci ne plačajo za svoje delavce.

Bila sem pesenečena ko so me poučili, da izterjava neplačanih prispevkov ni v njihovi pristojnosti in naj oddam prijavo na inšpekcijo dela (šlo je za konkreten primer delavca, ki mu delodajalec že več mesecev ni plačal prispevkov in tudi dohodnine ne). Poleg tega pa sem dobila informacijo, da bo z letnim obračunom dohodnine 2012 delavec postal zavezanec za plačilo zneska dohodnine ki jo delodajalec do takrat ne bo plačal. Glede na to da ima delodajelc iz opisanega primera odprte bančne račune na katerih ni zapisa o neplačanih obveznostih (vir.AJPES)predvodevam, da DURS ni naredil postopka davčne izvršbe sicer bi bili bančni računi blokirani ali pa prispevki plačani če bi bilo dovolj denarja.

Malo sem pobrskala po zakonodaji in 143 člen Zakona o davčnem postopku govori, če davek ni plačan v rokih davčni oragan začne davčno izvršbo z izdajo sklepa, Zakon o davčni službi 13 člen 2 odstavek pravi da davčni urad opravlja naloge davćnega nadzora in izvaja postopke davčne izvršbe. sicer nisem pravnik ampak jaz to razumem tako, da je izterjava neplačanih prispevkov v pristojnosti DURS.

Ob tem dobim asociacijo na Napoleonov rek: "Francoska krona leži v jarku treba se je skloniti in jo porati" jaz bi rekla "Neplačani davki ležijo v evidencah pristojni državni organi naj naredijo svoje dolžnosti in jih izterjajo"

Glede neplačanih davkov in prispevkom morata aktivno vlogo prevzeti tudi Gospodarska in Obrtna zbornica, tako da vplivata na delodajalce, svoje člane, da redno plačujejo plače in dajatve iz plač, ker na drugi strani so delavci tudi kupci, če sevade imajo denar. Prav tako sem mnenja da imamo fleksibilen trg dela (celo paleto različnih pogodb o zaposlitvi, dela po pogodbah, prek agencij...tudi odpušÄanje presežnih delavcev ni poseben problem) stroške dela si delodajalci lahko samovoljno znižajo tako, da jih ne plačajo in res ne vem za katere bonitete na trgu dela bi zbornici še lobirali pri vladi za svoje člane.

23 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ANDREJAP1 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 10. 2012

Odziv Ministrstva za finance

1. Davčni organ je na podlagi Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo in 32/12; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2 ) in Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDS) pristojen za izterjavo neplačanih prispevkov za socialno varnost.

ZDavP-2 v 3. členu določa, da določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, če s tem zakonom ni drugače določeno.

ZDS, ki ureja naloge in organizacijo davčne službe, v 5. členu določa, da je davčni organ poleg pobiranja davkov, zadolžen tudi za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek proračuna in tistih, ki so prihodek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

2. Glede informacije, da bo z letnim obračunom dohodnine 2012 delavec postal zavezanec za plačilo zneska dohodnine, ki jo delodajalec do takrat ne bo plačal, razumemo, da gre za primer, ko delodajalec akontacijo dohodnine izračuna in odtegne ter predloži ustrezen davčni obračun, vendar ne plača. Na tej podlagi pojasnjujemo: Delodajalec (plačnik davka), je za delavca (davčnega zavezanca) dolžan izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve v obliki davčnega odtegljaja v obračunu davčnega odtegljaja (59. člen in 285. člen ZDavP-2). Akontacijo dohodnine je dolžan delodajalec, ki je plačnik davka, izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa na dan izplačila dohodka (283. člen ZDavP-2) Akontacija dohodnine se odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto. Kadar se akontacija dohodnine izračuna z obračunom davčnega odtegljaja, se od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, odšteje odtegnjen davčni odtegljaj oziroma akontacija dohodnine (272. člen ZDavP-2).

Če davčni organ ugotovi, da je plačnik davka davčni odtegljaj odtegnil od dohodka davčnega zavezanca, vendar ga ni plačal, ali ga ni plačal v celoti, se davčni odtegljaj s pripadajočimi dajatvami izterja od plačnika davka (59. člen ZDavP-2).

Navedeno pomeni, da informacija, da bo delavec z letno odmero dohodnine postal zavezanec za plačilo zneska dohodnine oziroma akontacije dohodnine, ki jo je delodajalec izračunal in odtegnil, vendar ne plačal, ne drži, kajti delavcu se bo izračunana in odtegnjena akontacija dohodnine odštela od dohodnine odmerjene za davčno leto ne glede na to ali je bila plačana ali ne. Neplačana akontacija dohodnine bi morala biti v tem primeru iztirjena od delodajalca (plačnika davka).

Pripominjamo, da je mnenje podano glede na naše razumevanje konkretnega primera.

Priloge:

Komentarji