Doslednost pri upokojevanju delavcev državne uprave po ZUJF (tistih, ki izpolnjujejo prve pogoje

Odziv Ministrstva za pravosodje in in javno upravo

Določbe glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi (188. člen) spadajo v 8. poglavje Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012; v nadaljevanju besedila: ZUJF), kjer je v 154. členu natančno določeno, da to poglavje velja za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javni sektor). ZUJF tako v tem delu ne velja samo za delavce v državni upravi, ampak velja za celoten javni sektor, pri čemer pa se določbi 188. in 246. člena ZUJF nanašata le na javne uslužbence.

V nadaljevanju pojasnjujemo, da 188. in 246. člen ZUJF določata pogoje za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in ne pogojev oziroma obveznosti upokojitve. ZUJF tako ne ureja obveznega upokojevanja delavcev v državni upravi, kot je napačno navedeno v predlogu. ZUJF v prehodnih in končnih določbah, torej v 246. členu, ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi tistim javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določenih členov zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere se sklicuje ZUJF v tem členu. Gre za tiste javne uslužbence, ki so na dan uveljavitve ZUJF, torej na dan 31.5.2012, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z posameznimi določbami oziroma členi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer se ZUJF izrecno sklicuje na te člene zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogodba o zaposlitvi je javnim uslužbencem prenehala veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga je predstojnik izdal prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF, to je 1.8.2012. Javni uslužbenec, ki mu je na ta način prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, je imel pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. V kolikor pa se je takšen javni uslužbenec upokojil v roku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF, mu je pripadala odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

ZUJF pa določa tudi možnost nadaljevanja delovnega razmerja, in sicer v primeru sklenitve dogovora o nadaljevanju dela. ZUJF namreč določa, da sta se v primeru, če bi bil zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi moten delovni proces, lahko delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF dogovorila za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja mora biti razlog za nadaljevanje delovnega razmerja obrazložen, v dogovoru pa se določi tudi trajanje delovnega razmerja, pri čemer mora biti trajanje delovnega razmerja določeno ustrezno obrazloženemu razlogu.

Določba 188. člena ZUJF pa ureja status javnih uslužbencev, ki bodo pogoje, kot jih ZUJF določa za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, izpolnili po njegovi uveljavitvi. Navedeni člen torej določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati tistim javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, razen če se s predstojnikom tak javni uslužbenec ne dogovori za nadaljevanje delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev, javni uslužbenec pa ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Ponovno poudarjamo, da ZUJF ne ureja pogojev za upokojitev niti ne določa prisilnega upokojevanja, ampak določa poseben primer prenehanja delovnega razmerja, vsak javni uslužbenec, ki izpolni pogoje in mu preneha delovno razmerje, pa se odloči, ali bo uveljavil pravico do starostne pokojnine ali bo nadaljeval delo pri drugem delodajalcu ali v kakšni drugačni obliki zaposlitve.

Glede odločitve predstojnika, ki javnemu uslužbencu izda dokončnen sklep, na podlagi katerega mu preneha veljati pogodba o zaposlitvi pojasnjujemo, da je to oseba, ki vodi delo državnega organa, uprave lokalne skupnosti, občinske uprave, in v osebah javnega prava poslovodni organ. Javnemu uslužbencu bo torej dokončen sklep izdala oseba, ki je v imenu delodajalca sklenila pogodbo o zaposlitvi z javnim uslužbencem. Predstojnik organa oziroma poslovodni organ v osebah javnega prava je namreč tisti, ki glede na potrebe določa delovna mesta v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako je predstojnik oziroma poslovodna oseba tista oseba, ki pozna celoten delovni proces, zato je odločitev o tem, s katerim od javnih uslužbencev, ki sicer izpolnijo pgooj za prenehanje delovnega razmerja v skladu z ZUJF, se bo dogovorila o nadaljevanju delovnega razmerja, v njeni pristojnosti. Predstojnik organa oziroma poslovnodni organ v osebah javnega prava je tudi odgovorna oseba za zagotavljanje nemotenega delovnega procesa, zato mora tudi presoja motenosti delovnega procesa, ki je glede na določbe ZUJF razlog za sklenitev dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, v njegovi pristojnosti.

Vlada Republike Slovenije torej ne more odločati o prenehanju delovnega razmerja javnim uslužbencem v vseh organih državne uprave. O tem v državni upravi odloča predstojnik, in sicer glede na potrebe delovnega procesa in upoštevaje naloge organa ter konkretnega posameznika.