Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

ZVCP in način izrekanja glob

4187 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Ker sem mnenja, da imamo sankcioniranje v cestnem prometu porazno urejeno se bom tokrat dotaknil te teme. Ne bom našteval vseh stvari, ki so napačne, pač pa bom preprosto povedal, kar mislim, da bi stvari postavilo na boljše temelje. Nisem se poglobil in naredil raziskave, kako so stvari urejene drugje, ki bi bile primer dobre prakse. Pač pa bom zgolj povzel splošno slišane smernice ali razmišljanja in jim dal okvir.

A. Drakonske kazni

Nimam namena določati višino glob. Res pa je, da so določene globe smešno visoke, nesorazmerne ne samo s težo prekrška, temveč rušijo razmerje prekršek - globa, kaznivo dejanje - kazen. Relativno gledano si v teh primerih zaradi prekrška bistveno bolj sankcioniran kot v primeru storitve kaznivega dejanja. V določenih, neupravičenih primerih tudi absolutno. Višina glob naj bo produkt konsenza tako strokovne kot laične javnosti. Globa mora upoštevati psihološki vidik, ne zgolj kršitelja, temveč tudi celotne družbe. Drakonske kazni povzročajo upor, občutek zatiranja. Zato mora globa odsevati tudi v očeh kršitelja pravično sankcijo. Višje oz. globe, ki presegajo določeno mejo pa vsaj po besedah stroke, nimajo večjega preventivnega učinka. Torej jih lahko jemljemo le kot zatiranje oz. kot splošno obliko nasilja nad državljani. Ob tem se spomnim, da sem nekje zasledil podatek (ne vem, koliko je bila verodostojna primerjava), da je najmanjša toleranca do alkohola v krvi za aktivnega udeleženca v prometu po Evropi ravno v postkomunističnih državah.

B. Namen zakona

Kakšen je sploh namen cestno prometnih predpisov in sankcij. Predpisi imajo nalogo urejanja prometa z vidika varnosti in z vidika reda ter navsezadnje večje pretočnosti. Sankcije pa imajo nalogo udeležence odvračati oz. kršitelje sankcionirati, da bodo naslednjič pozornejši oz., da ne bi bili več nespametni, ker zaradi tovrstnih dejanj predstavljajo grožnjo varnosti sebi, drugim ali pa vsem udeležencem v prometu.

C. Varnostni faktorji

Seveda je varnost v prometu odvisna od večih faktorjev. Poglavitna sta dva. Kakovost infrastrukture - ceste, prometna signalizacija, itd. in ljudje. Avtomobile bom ob tem pustil namerno ob strani, ker so zgolj vezni člen med infrastrukturo in ljudmi. Pri nas imamo očitno probleme z obojim.

Kakovost infrastrukture je neposredno povezana z denarjem in s strokovnostjo, ki je včasih bolj kot pomankanje denarja kriva za slabo infrastrukturo in ceste, ki so zaradi raznih kapric in "ustvarjalnosti" nevarne. Pomankanje strokovnosti je marsikje največji problem za nevarna cestišča.

Pri ljudeh pa je denar zgolj en faktor, ki nikakor ni nezanemarljiv pri naših vedenjskih vzorcih. Zaradi vedenjskih pač najbrž ne moremo preslikati glob iz sosednje Avstrije. Splošna psihološka slika državljanov se najbrž razlikuje. Kje iskati vzroke za to, je drugo zelo široko vprašanje. Odvisna je najbrž od standarda, vzgoje, moralnih vrednot itd.

D. Kriteriji za višino globe

K bistvu torej. Velikokrat se povsem upravičeno pojavljajo očitki o nepravičnosti glob. Ker so pač zneski absolutno določeni in za vse povsem enaki. Ker je veliko državljanov pri nas pri zelo slabih mesečnih prejemkih, izhaja, da so le ti mnogo strožje kaznovani pri isti višini globe kot nekdo z mesečnim večkratnikom njihovega mesečnega prejemka.

1. Višina dohodka

Torej predlog, da se uvede določanje višine globe v odvisnosti od mesečnega prejemka se mi zdi povsem utemeljen in na mestu. Treba bi bilo določiti procent, ki je osnova za izračun globe. Ta procent bi moral biti progresiven in naraščati z višino prejemkov posameznika. Seveda je treba ob tem nemudoma dodati, da postavimo zgornjo mejo višine globe. Zakaj? Ker bi sicer prišli do zgoraj opisanega nesorazmerja. Ko bi nekdo z zavidljivo visokimi dohodki plačal ogromno kazen, ki bi med drugim pomenila strožje sankcioniranje kot pa, če bi bil storilec kaznivega dejanja.

2. Vrednost avtomobila

Mislim, da bi morali upoštevati vrednost vozila s katerim je bil prekršek narejen. Zakaj? Ker imamo pri nas nemalo primerov, ko oseba z izjemno nizkimi dohodki vozi drag avto, ali pa je celo brezposelna. V izračun globe bi torej morali upoštevati faktor, ki je vrednejši. Torej ali višina posameznikove plače ali pa vrednost vozila. Vrednost naprimer motornih koles bi se morala relativizirati z vrednostjo oz. cenovnimi razredi avtomobilov. Kar bi v praksi pomenilo, da je neko dražje motorno kolo vredno toliko kot, da bi prekršek storil z dražjim avtomobilom. Ceno motocikla bi množili z ustreznim koeficientom in ta vrednost bi služila za izračun globe.

Z ukrepom ali dohodek ali vrednost vozila bi ravno tako dosegli tiste, ki imajo lastne avtomobile napisane recimo na svoje starše. Kaznovali pa bi tudi tiste, ki si z izposojenim avtomobilom dajejo duška. Kaznovali bi navsezadnje tudi podjetnike z minimalnimi dohodki in dragimi avtomobili.

Podatki v bazi o vrednosti avtomobila pa bi se preprosto polnili s podatki od zavarovalnic. Polnili bi se na podlagi registracije vozila. Tako bi bil enostavo vzet tip, dodatna oprema, skratka celotna vrednost avtomobila, ki bi bila ocenjena po Eurotaxu. Policistom bi zato prihranili vnašanja množice podatkov, zmanjšali bi možnosti vnosnih napak.

Tudi ne glede na dejstvo, da je avtomobil vzet na leasing, bi se le ta moral vzeti kot osnova za izračun globe, če ima oseba nižje dohodke. Z dejstvom, da ima brezposelna oseba v lasti drag avto, pa se naj ukvarja DURS oz. zanj plačuje drage leasing obroke. Lastništvo torej ne bi bil pogoj za izračun globe!

Vrednost avtomobila bi lahko bila navsezadnje edini kriterij. Višino plač bi lahko tudi opustili. Za ljudi z družinami bi se lahko zato osnova znižala recimo za 15 % do določene višine plače kršitelja. Nad določeno višino plače kršitelja, tega popusta ne bi bilo več. Višina plač bi zato služila še vedno kot dodaten kriterij.

3. Pogosti kršitelji

Ker pa je treba dodatno sankcionirati večkratne kršitelje, tiste, ki so pač bolj redni pri neupoštevanju zakona, bi bilo pametno razmisliti o progresivnem določanju kazni tudi v odvisnosti od pogostosti. Skratka, vsak prekršek bi bil dražji, če bi bili storjeni v določenem relativnemu obdobju. Obstajali bi nekakšni razredi, kjer bi se npr. drugi prekršek sankcioniral s 110 %, tretji s 125 %, četrti in maksimalen s 140 %. Prekrški bi se iz sistema brisali po primerljivem ključu, kot se sedaj brišejo pike. Tu je povsem vseeno ali si npr. en teden nazaj storil manjši prekršek pa sedaj večjega, za tega boš pač bolj oglobljen, ker si pogostejši kršitelj. Ne seštevajo se zgolj istovrstni prekrški. Pike ostanejo. Točkovanje prekrškov se seveda ustrezno prilagodi zdravi pameti.

4. Družbeno koristna dela

Za kršitelje povratnike, ki bi dosegli zgornjo mejo pik bi uvedel komulativno globo - družbeno koristna dela. Lahko bi se zgodilo, ko bi posameznik dosegal 140 % plačila glob pa ob tem ne bi dosegel ali presegel maksimalnega števila dovoljenih pik. Venomer bi bil storitelj manjših prekrškov, ki bi bili ocenjeni z malo ali tudi nič pikami. Ampak nič ne de, ta oseba bo za 40 % dražje plačevala globe, kot tisti, ki je le enkratni prekršitelj, čeravno je zaradi manjšega prekrška tudi nižja globa. Namesto neplačila globe bi dal na voljo družbeno koristna dela, kot to že sedaj dopušča zakon o prekrških.

5. Prepoved vožnje

Ob hujših in zelo hudih kršitvah bi seveda veljala še ena komulativna globa prepoved vožnje od enega meseca do enega leta ali leta in pol. Tudi za tiste, ki dosežejo ali presežejo dovoljeno število točk. Odvzem izpita se mi zdi neustaven poseg, ker posega v pridobljene pravice in osvojena znanja. Bi pa tem bila predpisana recimo obvezna udeležitev osebnostnega tečaja, preden bi jim izpit vrnili in jih rehabilitirali nazaj v promet. Najhujše prekrške pa bi preoblikoval v kazniva dejanja. Uklonilni zapor zaradi neplačila globe bi povsem odpravil. To je tudi nesmisel sedanje ureditve, ker gre za akumulativno sankcijo, ki mnogokrat izpade strožja kot za storilce kaznivih dejanj.

6. Sodišče kot prekrškovni organ oz. kazensko sodišče

Za storilce prekrškov, ki pomenijo hujše kršitve predpisov še vedno ostane sodišče kot organ, ki izreče višino globe. Bi pa ob tem seveda dodal možnost presoje sodnika o višini izrečene globe. Na voljo bi pač dal več manevra pri odločanju sodnikom. Zato, ker menim, da sodnik ni zgolj orodje zakona temveč soustvarjalec pravne prakse ne glede na to, da imamo kontinentalni sistem. Bi ob tem postavil kriterije oz. lestvico tudi kakšna stopnja ogrožanja varnosti je bila pri storjenem prekršku. Višja stopnja, višja globa. Ker marsikdaj, pri storjenem prekršku, ki lahko sicer pomeni resno kršitev normativov, je stopnja ogrožanja varnosti prekrškarja samega ali pa drugih udeležencev v prometu zelo minimalna in ne pomeni nujno brezobzirne ali nepremišljene vožnje. Bi se pa seveda to odločalo v soodvisnosti od višine dohodka ali vrednosti avtomobila in kriterija pogostega prekrška. Sodišče bi lahko izrekalo vse zgoraj napisane globe ali kazensko sodišče kazni.

7. Tujci

Tujce, katerih podatkov o plačah ali vrednosti avtomobilov ne bi imeli, bi oglobili z enotnimi tarifami, ki bi odsevale neko povprečje glob državljanov. To bi za tujce pomenilo tudi pregleden sistem, zato tudi menim, da to ne bi bilo neustavno in drugih državljanov postavljalo v deprivilegiran položaj.

8. Plačilni roki

S sedanjih 16 dni bi plačilni rok podaljšal na 30 dni. Ukinil bi "polovičko". Po preteku 30 dni bi višina globe znašala 1,5 kratnik. Sedanja polovička deluje psihološko negativno na ljudi, ki ne zmorejo plačati v šestnajstih dneh in jim pove, da ljudje z razpoložljivim denarjem plačajo zgolj polovičko. Da pa se po 30 dneh globa poviša je zato, da se globe praviloma plačujejo v večjem obsegu. Bi pa recimo za tiste nad določenimi dohodki oz., ko vrednost avtomobila preseže določeno mejo ta globa znašala dvakratnik.

E. Realizacija projekta

Glede na to, da se piše enaindvajseto stoletje, ko operacijski sistemi pametnih telefonov za 200 eur in strojna oprema prekaša računalnike izpred nekaj let nazaj, mislim, da je koncept povsem uresničljiv. Mislim, da niti ne bi bil finančno potraten. Projekt bi zahteval sprva kvalitetno programsko opremo, ki bi na podlagi baze in vnosnih podatkov avtomatsko določala višino globe.

Ker bi bil finančni zalogaj zaenkrat previsok, da bi policiste na terenu opremili s potrebno strojno opremo, bi pač kršiteljem poslali plačilni nalog z izračunom globe po pošti najkasneje v osmih dneh in od takrat bi tudi začel teči rok za plačilo ali pritožbo. Na samem mestu prekrška, pa bi prekrškar dobil le zapisnik o prekršku z bistvenimi prvinami.

Birokracija se policistom zaradi tega ne bi popolnoma nič povečala. Tudi sedaj prekrške po prihodu s terena vnašajo v sistem. S kvalitetno programsko opremo in naprednim in intuiivnim UI bi jim celo olajšali delo.

...

Predvsem pa je potrebno določiti izhodiščne višine glob z dobršnjo mero zdrave pameti.

12 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Jernej Fürst 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 9. 2012

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor

Zakon o pravilih cestnega prometa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 109, dne 30. 12. 2010, veljati je začel 1. 4. 2011, uporabljati pa se je začel 1. 7. 2011. Zakon opredeljuje zgolj pravila cestnega prometa kot enega izmed dejavnikov varnosti cestnega prometa, ki so bila pred uveljavitvijo del Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Novi zakon je že po obsegu in vsebini predstavljal korenit poseg v pravno ureditev področja zagotavljanja varnosti cestnega prometa. Višina zagroženih glob za prometne prekrške je bila že ob sprejemanju veljavnega zakona deležna poglobljene obravnave. Dejstvo je, da so trenutno globe za nekatere prometne prekrške v Sloveniji višje kot globe v sosednjih, predvsem srednjeevropskih državah. Ob upoštevanju življenjskega standarda udeležencev cestnega prometa v teh državah je razlika še večja. V preteklosti se je višina glob utemeljevala predvsem z vplivom na prometno varnost, ki je bila v Sloveniji znatno pod povprečjem Evropske unije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa je bil objavljen dne 27.07.2012 v Uradnem listu RS št. 57/12 in se začne uporabljati dne 01.09.2012. Glavni razlog za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur.l.RS, št. 57/12) je v znižanju zagroženih glob za blažje prometne prekrške, ki po našem mnenju nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost ter znižanju zagroženih glob za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravlja dejavnost, njihove odgovorne osebe in odgovorne osebe državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, podobno kot vsi dosedanji zakoni, ki so obravnavali varnost v cestnem prometu, zasleduje cilj povečanja varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Če bi bila ravnanja udeležencev cestnega prometa skladna z uzakonjenimi pravili in v skladu z načelom zaupanja v cestnem prometu, ne bi bilo škodljivih posledic, ki se lahko kažejo v obliki materialne škode, telesnih poškodb ali celo smrti. Zakon zasleduje temeljne cilje prometno varnostne politike v Republiki Sloveniji, tj. zmanjšanje prometnih nesreč, v katerih so osebe poškodovane oziroma prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Glede kriterijev za določitev višine globe podajamo sledeče pojasnilo. To materijo sistemsko ureja Zakon o prekrških, ki je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo. Trenutno je v pripravi novela Zakona o prekrških in v zvezi s tem je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor že podalo predloge. Med drugim je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor predlagalo skrajšanje dobe za izbris kazenskih točk iz evidence na dve leti. Predlagano je bilo tudi, da se uvede nova oblika »opozorila«, ki bi se izreklo kršitelju, ki je storil prekršek z določenega področja in do izreka pisnega obvestila nebi imel izrečenih sankcij za tovrstne prekrške. Hkrati je bilo predlagano, da bi bile globe vezane na dohodek kršitelja ter da se v Zakonu o prekrških predvidi, da se globa lahko določi kot večkratnik povprečnega dnevnega neto dohodka kršitelja.

Priloge:

Komentarji




  • z zok

    naceloma se povsem strinjam - razen dolocenih izjem, ki bi jih bilo treba dodati.

     

    Za primer naj povem dogodek izpred davnih let, ko je Viator&Vektor bil se spostovanja vredna firma: moj oce dobi v uporabo novega tovornjaka, in na drugi voznji ga v Nemciji pri voznji v hrib izsili en poljak: avtocesta, pred njim dva tovornjaka lezeta v hrib, tisti Magnum je imel takrat dalec nadpovprecnih 420 konjev, tudi nalozen ni bil hudo, in v breg je vleklo z lahkoto. Oce ze na srednjem pasu, on poljak gre zadnji trenutek prehitevat tovornjaka pred seboj. Ni bilo druge kot da je oce potegnil tovornjaka na tretjo spuro (kjer je za tovorna vozila prepovedano voziti), ker z zaviranjem trcenja ne bi preprecil. Trenutek kasneje ga je prehitel policaj na motorju kateri ga je na vrhu klanca na pocivaliscu ustavil, in ker se mu ni dalo dopovedati kaj se je zgodilo je oce placal kazen, ki pa takrat za nase razmere ni bila majhna. Po tvojem sistemu bi se upostevala vrednost vozila (ki ni bilo niti priblizno njegovo), ki je takrat znasala krepko cez 300.000 takratnjih mark - zato da je preprecil trcenje. Ce ga ne bi, bi dobil pa kazen za povzrocitev nesrece in premajhno varnostno razdaljo (ceprav do tistega trenutka ni imel na srednjem pasu pred seboj nikogar). Torej - za sluzbena vozila bi moral biti poseben odstavek.

     

    Pa se ena stvar - sodniki imajo po moje malo prevec pooblastil. Tiso da se na njihovo odlocitev ni mozno pritoziti mi disi po ustavnem sporu. Tudi jaz sem ze po krivem - z vsemi priznanimi(!!!) dokazi placal kazen za nekoga drugega ki me je v tistem trenutku prehiteval, kifeljc (drugega ne morem rect) pa je ustavil mene, in mi "izmeril" 99 km/h v naselju. Mene je zaslisevala ena sodnica, mojo prico in oba policista pa druga. Poleg tega da sta policaja dvakrat bila odsotna ko bi morala biti zaslisana (enkrat brez opravicila), da smo podrobno predelali pravilnik o meroslovju RS iz katerega sem (s pomocjo price) dokazal da postopek ni bil po reglcih, in da je v zapisniku vec dokazljivih napak, in da policaja lazeta v skladu s pravilnikom (ki sta se ga dobesedno napiflala na pamet, postopka izpred dveh let in pol pa se po njunih trditvah seveda zelo dobro spomnita), sem vseeno moral placati 120.000 SIT kazni, imel mesec prepovedi voznje, pokasiral pa sem 5 pik. Takrat sem delal polni delovni cas preko studenta in imel 96.000 tolarjev place. Na to sodbo seveda ni bilo moznosti pritozbe.

    • d demokracija

      No še en konkreten primer ki kaže na to da vrednost vozila ni primerna. Na koncu bomo ugotovili, da bo skoraj vsak prekrškar padel pod izjemo.

       

      Zok:

      drugače pa ti tudi jaz lahko povem primer naše sodne prakse, ko se je sodnica odločala za izrek kazni na podlagi časa storjenega prekrška. Na naši strani sta bili meritvi časa opravljeni v obeh primerih s stani strokovnih inštitucij, (ki sta imeli merilce merjenja časa, hitrosti in pozicije vozila montirane naprave v vozilu). Po predložitvi dokazov je sodnica v sklepu napisala da je ''privarna' , ročna ura policista bolj točna kot svetovno umerjena satelitska ura in da je policist ugotovil prekršek ob času xxx, ko je pa vozilo po satelitski času stalo na mestu, seveda kjer je voznika ustavil policist.. LOL. Ampak naše sodišče. Vsas stroka se je sodbi smejala posebej policisti, kako je sploh to mogoče, pritožba ni bila možna. HAHA. Naša praksa in delo naših ustanov. Nič novega

       

       

    • Ikona uporabnika Jernej Fürst Jernej Fürst

      Kar se tiče dela sodišč, je povsem druga zgodba in ni praktično govora v predlogu, ki bi se dotikal dela sodišč.

       

      Pri prekrških sem dal poudarek na osebna vozila. Seveda za poklicne voznike tovornih vozil in kombijev bi moral biti sprejet člen, ki posebej določa višino globe. Najbrž po sistemu, kot je to urejeno sedaj za vse voznike. Pač kazni, ki so absolutno določene odvisno od teže prekrška, kajti gre za precej podobno skupino ljudi, vsaj kar se dohodkovne strani tiče.

    • d demokracija
      Komentar je izbrisal avtor komentarja.
    • d demokracija

      Kar se tiče del ustanov, je bil komentar namenjen le Zok-u in ne vsebini o kateri se pogovarjamo.

       

      Kot si že sam verjetno, iz komentarjev, dobil sliko je kazen vezana na osebno vozilo neprimerna.

      Bi pa vsekakor bila kazen določena na podlagi tvojega dtandarda dobrodošla in verjetno bolj vzgojna, vendar pogoj za določitev življenskega standarda osebno vozilo ne more biti.

  • p pravica_ljudem

    Se strinjam do določene mere. Je pa nekaj kar me je mjčkeno zmotil. Ni mi všeč da se postavi zgornja meja. Rešitev v neskladju bi morali dolgoročno rešiti s tem da bi se še ostale prekrške/kršitve zakona (ne samo cestne) prilagodili temu koliko dohodka ima posameznik. Sicer pa super napisano..morda bi se še kaj našlo kar mi s propagandnega vidika ni čisto všeč..npr češ da gre za pritisk na državljanje..ja sej en pritisk mora bit če državljani sami želijo ogrožati varnost drugih zaradi svoje lastne neodgovornosti. Ni to neka tragedija...če piješ si neodgovoren in nimaš kaj vozit. Pika. Ni debate sploh.

  • d demokracija

    V določeni meri podpiram. Kazen na vrednost vozila pa je nesmiselna in pravno vprašljiva.

     

    Primer: kolega se ponesreči v gorah, ti si breposelen in ga odpelješ v bolnico z njegovim M.benzom, seveda ker je bila poškodba malo hujša in neznosne bolečine si prekoračil hirost, slikal te je radar in ti boš postal socialni problem ker bo kazen vezana na vrednost vozila. Totalno nesmiselno. Potem so tukaj še ostale možnosti, prekršek s službenim vozilom, kaj misliš da ima voznik predsednika države zadostno plačo da bo plačeval kazen vezano na državni protokolarni avto...pa še bi lahko našteval.

     

    Da bi bila kazen vzgojan morala biti vezana na prihodnke, povprečje prihodkov ipd. Ne moreš kaznovati človeka ki je 2 meseca nazaj zgubi službo s plačo 5000 EUR in se ne more znebiti starega dragega vozila, ki ga prodaja že dva meseca po tvojem kriteriju.

     

    Kazni bi morale biti enotne (se pravi prvi del fiksen) in povzemati dejansko minimalen dohodeh v Sloveniji. Temu bi za večje prekrške sledil pribitek, ki bi bil vezan na prihodke ali povprečje prihodkov v določenem obdobju. Se pravi fer tudi za tistega, ki je imel nekoč dobro plačo in je sedaj brezposelen.

     

    Strinjam se tudi za dodatni faktor ponavljajočih prekrškov. Prepovedi vožnje in odvzema vozila.

     

    To zakaj ima nekdo avto za 100.000 EUR in pa je brezposelen in ali ga ima upravičeno ali ne pa morajo urejati druga področja, npr Finančna policija,DURS ipd.

     

    Pri plačilnih rokuh bi polovičko zadržal, saj je to velik faktor, ki pomaga državi, da se izogne nadalnjim izvržbam, in stroškom. Plačaj pol ali pa potem celo. To bi moralo ostati.

     

    Uklonilni zapor je posledica neplačilne discipline, osebno bi ga ukinil če bi ostale državne institucije pred tem opravile svoje delo kot je treba.

     

    Na to temo bi mogli še veliko debatirati

     

     

     

     

     

    • Ikona uporabnika Jernej Fürst Jernej Fürst

      - če nekdo stori prekršek s prijateljevim Mbenzom ko ga pelje v bolnico, ker je nujen primer mu še vedno ostane pritožba, in potem odloča sodišče.

       

      - če je imel kdo plačo 5000 naj bo odgovoren in nekaj tudi privarčuje. Sploh pa kdo mu je rekel naj krši pravila. Še vedno je hujši prekršek strožje kaznovan in obratno.

       

      Kar se tiče službenih vozil, se pač za določene naredijo specialni členi. Splošno gledano je teh skupin zelo malo.

    • d demokracija

      verjetno vidiš da si si sam odgovoril:

       

      neprimerno je da z zakonom povzročiš veliko število izjem in dodatnih postopkov odločanja o izreku kazni (pritožbe ipd). Na koncu je to generalno le večji strošek države in posledica za zaostanke pri ostalih zadevah.

       

      Kot sem napisal kazen bi morala biti enotna dodate, ki se določi na podlagi javnih prihodkov v določenem obdobju.

      V sklandinaviji je nek direktor zaradi vožnje pod vplivom alkohola plačal okoli 75.000 EUR kazni (ker imajo kazen vezano na dohodek in ja negelde na vozilo ki ga je vozil je bila kazen njegovemu standardu primerna .).

       

      In seveda če bi bila kazen vezana na vozilo s katerim je opravljen prekršek, pa bodo nekateri ki zavestno pijani vozijo iz žurk, takrat uporabljali sposojen avto, npr punta in kaj takrat. Direktor uglednega podjetja je reskiral ker če ga ustavijo s slabim vozilom bo plačal 1000 EUR , če bi se vozil s svojim vozilom pa bi bila kazen naprimer 6000 EUR. V primeru ,da je dodatek k kazni vezan na prihodke pa bi bila zadeva bolj primerna in tudi kazen bi bila bolj vzgojna saj bi se glede na težo prekrška , kršitelju, poznalo pri njegovem mesečni standard.

       

      To da bo zakon predpisoval kazni , na vozilo, in urejal druga področja kot je siva ekonomija, neprijavljanje pravih dohodkov ipd ni primerno. To morajo urediti druga področja zakonodaje.

       

      Hkrati pa bi z tvojim modelom omogoči lahko izigravanje zakona, saj bi z uporabo slabega vozila dosegel da bi bila kazen manjša.

       

      Kazen mora biti vzgojna in mora kršitelju predstavljati določeno zmanjšanje njegovega življenskega standarda. V kolikor bi bila kazen na vozilo tega ne bi dosegel v vseh primerih hkrati pa bi lahko povzročil celo socialne probleme (kort sem že opisal zgoraj).

      Pa še zakon mora imeti čim manj izjem in biti enostaven za obravnavo in izvedpo postopkov, kar pa v tvojem primeru ne bi bilo.

       

  • z znalček

    Po moje v redu, sploh tista z vrednostjo vozila mi je všeč, a bi predlagal nekaj sprememb:

    - tujce bi kaznoval po vrednosti vozila,

    - pribitek na pogoste kršitelje se mi zdi premajhen, saj se običajnemu vozniku lahko zgodi prekršek, da bi se mu pa npr. trije v enem letu, je pa očitno nekaj zelo narobe. Jaz bi predlagal lestvico 100, 120, 200, 300,

    - ohranil bi popust na takojšnje plačilo, saj se tako zmanjša pripust na sodišča, mogoče bi samo podaljšal rok plačila in zmanjšal popust,

    - z zmanjšanjem popusta, upoštevanjem dohodka in lestvico povečanja bi se de-facto zvišale kazni, ki bi jih bilo potrebno v osnovi potem nekoliko znižati, tako da bi storilec prekrška s povprečnimi dohodki in povprečnim vozilom ob takojšnjem plačili za prvi prekršek plačal približno toliko kot sedaj, za naslednje seveda več, premožnejši več in revnejši malo manj. razmerje je po moje pravilno, če revni za drugi prekršek plača toliko kot povprečni za prvega, pri tretjem pa že ujame bogatega in pri četrtem zelo bogatega.

  • L LUČ Sončna

    Super. Premisljeno.