Subvencije / spodbujanje dela na domu

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Bistvena značilnost pri tej obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR) določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Leta 2007 je bila opravljena analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti, ki je pokazala, da ni večjih težav v zvezi z veljavno pravno ureditvijo dela na domu, ki se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da pa v okviru formalnega delovnega razmerja te oblike dela ni zelo veliko. Dana je bila pobuda, da bi bilo primerno predvideti bolj prožne možnosti za začasno opravljanje dela na domu ali za kombiniranje »klasičnega« opravljanja dela v prostorih delodajalca z delom na domu. Upoštevaje navedeno se ob sistemski spremembi ZDR v smislu jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacij dela na domu z uporabo informacijske tehnologije, izrecno predlaga možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu le del delovnega časa delodajalca (za posamezen dan v tednu ali nekaj ur). Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da so določbe ZDR, ki urejajo možnost opravljanja dela na domu ter predlagane spremembe primerne in skladne z mednarodnimi dokumenti. Strinjamo se, da je potrebna nadaljnja aktivnost pri »promociji« oz. »popularizaciji« tovrstnih razmerij za večjo uporabo tega instituta v praksi, tudi z morebitnimi subvencijami, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti.