Predlagam, da se Rome obravnava kot vse ostale državljane Republike Slovenije. V šole prihaja ogromno denarja za romske otroke, prav tako romi v razredu vplivajo na normative.... Ne razumem, zakaj so ti otroci priviligirani oz. drugače, zakaj so naši otroci diskriminirani?
Vlada naj obravnava vse državljane RS enako! Če ni sredstev za naše otroke, jih tudi za rome naj ne bo!
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ena od temeljnih zahtev demokratičnega političnega sistema je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustvarjanje pogojev za njihovo uresničevanje. Med temi pravicami enakost pred zakonom, izražanje narodne pripadnosti, pravica do uporabe svojega jezika in pisave, prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti, prepoved spodbujanja k nasilju in vojni ter posebne pravice manjšin izražajo pluralizem v družbi ter polagajo temelje medsebojni strpnosti in razumevanju med ljudmi. Pluralistična in resnično demokratična družba mora ne le spoštovati etnične, kulturne, jezikovne in verske identitete vsakega pripadnika manjšine, ampak tudi ustvarjati primerne razmere, ki pripadnikom manjšin omogočajo, da izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo identiteto, ter z ustvarjanjem ozračja strpnosti in dialoga omogočati, da kulturna raznolikost ni vir in dejavnik razdvajanja, ampak bogatenja vsake družbe. To velja tudi za romsko skupnost, živečo v Sloveniji. V odločbi Ustavnega sodišča RS številka U-I-416/98-38 z dne 22. 3. 2001, je tako jasno zapisano, da »pri urejanju posebnega položaja in posebnih pravic romske skupnosti zakonodajalec ni omejen z načelom enakosti, ki mu pri urejanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin prepoveduje vsako diskriminacijo, ki bi temeljila na narodnosti ali rasi ali na drugih okoliščinah, določenih v prvem odstavku 14. člena Ustave«. Ustavno pooblastilo iz 65. člena dovoljuje zakonodajalcu, da romski skupnosti in njenim pripadnikom zagotovi posebno (dodatno) varstvo, ki je v teoriji prava znano kot t.i. »pozitivna diskriminacija« ali pozitivno varstvo (odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-283/94 z dne 12. 2. 1998, Uradni list RS, št. 20/98 in OdlUS VII, 26 ter št. U-I-298/96 z dne 11. 1. 1999, Uradni list RS, št. 98/99 in OdlUS VIII, 246).
Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen ustave, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. S tem so bili postavljeni pravni temelji za zaščitne ukrepe. Do dosledne izpeljave ustavne določbe je prišlo s sprejemom Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji /ZRomS-1/ (Uradni list RS, št. 33/2007) v letu 2007. Dodatno je zaščita romske skupnosti in skrb za izboljšanje njenega položaja vgrajena v druge zakone in programe ter strategije s posameznih družbenih področij. Krovni program, ki pomeni operacionalizacijo zakonskih določil na področju usklajenega uresničevanja pravic pripadnikov romske skupnosti ter prinaša nujno potrebne ukrepe na tistih področjih, ki so za izboljšanje položaja pripadnikov romske skupnosti prioritetna, je Vlada RS sprejela marca 2010; gre za Nacionalni program ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010 – 2015. Program poleg ukrepov, ki so finančno ovrednoteni in časovno umeščeni, vsebuje tudi analizo stanja.
V letu 2010 je Vlada RS pripravila tudi obsežno poročilo o položaju romske skupnosti v Republiki Sloveniji, v katerem so predstavljeni programi in ukrepi, ki jih je sprejela Vlada RS, oziroma jih pripravljajo in izvajajo različni državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanje, trga dela in zaposlovanja, ohranjanja in razvoja kulturne, informativne in založniške dejavnosti, bivanjskih razmer, zdravstvenega varstva, politične participacije, osveščanja in boja proti diskriminaciji do Romov. V poročilu je pripravljen še pregled organiziranosti romske skupnosti na državni in lokalni ravni ter pregled sredstev za sofinanciranje organizacij romske skupnosti s strani državnih organov.
Glede na uvodoma podana pojasnila, da že po ustavi ni dopustno nikakršno razlikovanje med državljani Republike Slovenije z izjemo pozitivne diskriminacije v okvirih, ki jih zahtevajo ukrepi za ohranjanje kulturne in jezikovne identitete pripadnikov manjšin ter njihove etnične skupnosti, v tem primeru romske skupnosti, Ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja, da Republika Slovenija to načelo spoštuje in da odstopanja v smeri, kot jih podaja predlagatelj niso mogoča. Ob vseh prizadevanjih in ukrepih države za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji, pa je potrebno izpostaviti, da je napredek na vseh področjih družbenega življenja možen samo, če so v celoten proces odločanja, uresničevanja in nadzora nad izvajanjem programov in ukrepov že od vsega začetka vključeni tudi pripadniki romske skupnosti, ki sami aktivno sodelujejo v vseh procesih in ukrepih, namenjenih njihovi večji socialni vključenosti. Poleg tega pa gre v veliki večini primerov za ukrepe in procese, ki rezultate kažejo na dolgi rok.