Verzija predloga z dne, 20. 5. 2012 | 22:24:38
Ukinitev funkcije predsednika
Dejstvo je, da je potrebno nekako zmanjšati javne izdatke. Ukinitev Državnega sveta je bila že predlagana, potrebno bi bilo ukiniti še položaj predsednika države. Idealen čas je letos jeseni, ko predsedniku Türku poteče mandat.
Stroški so ogromni, npr. plače predsednika in preobsežnega kabineta, varovanje najvišje stopnje, ugodnosti za bivše predsednike še pet let po prenehanju funkcije, nerazumno visoki "obratovalni stroški" (spomnimo se le pregrešno dragega izleta v Sarajevo), volitve se praviloma razvlečejo v dva kroga... medtem ko neke prave funkcije ta položaj sploh nima! Poleg tega gre (tako kot tudi monarhi) za relikt 19. stoletja. Za kakšno državo z dolgo tradicijo bi ta položaj še imel nek simbolni smisel, kar pa za 21-letno Slovenijo niti pod razno ne velja.
Najprej sesujmo nekaj mitov:
1. "Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil." Na papirju morda res, dejansko pa že sedaj ne drži. Pred 8 leti smo se tudi s porditvijo na referendumu pridružili Natu, kjer zares odločajo, koliko vojakov bomo poslali v Afganistan, kakšno oborožitev moramo imeti, kako in kaj v primeru napada na katerokoli od članic... Na zasedanjih Nata Slovenije ne zastopa deklarativni "vrhovni poveljnik", temveč premier ali obrambni minister. In čemu imamo potem obrambnega ministra in načelnika generalštaba? Pa še to, ob začetku osamosvojitvene vojne je bilo izgubljenih precej dragocenih ur, preden se je takratno predsedstvo sestalo in TO prižgalo zeleno luč za začetek vojnih operacij. Kako bi šele bilo z legalnostjo odpora, če bi JNA že prej na tak ali drugačen način "onesposobila" nekaj članov predsedstva?
2. "Predsednik je moralna avtoriteta in zastopa vse Slovence". Do sedaj to kratkomalo še ni držalo. Kučan je bil nekoliko sporen že kot vodja nedemokratične organizacije, z zakulisnimi omrežji je ustvaril pogoje za divjo pri(h)vatizacijo, tu je še senca atentata na Ivana Krambergerja. Drnovšek je pomiloščal pravnomočno obsojene gospodarske kriminalce (npr. Danilo Kovačič) in s svojimi "mirovniško" - klovnovskimi eskapadami popolnoma degradiral čast te funkcije.O Türku nima smisla izgubljati besed, s svojimi kontroverznimi izjavami in dejanji (drugorazredne teme, odlikovanje Ertlu), ščitenjem skorumpiranih politikov ("še ena priložnost" za Golobiča) itd. se sploh ne trudi prikriti, da je predsednik samo enega dela Slovencev, tistega, ki podpira nekdanjo totalitarno in nedemokratično ureditev.
3. "Predsednik predlaga kandidata za mandatarja za sestavo vlade". Sicer drži, nikakor pa to ni edini način do mandatarstva. Leta 2000 je Kučan "ignoriral" Bajuka, letos Türk ni hotel predlagati Janše, pa sta oba popolnoma zakonito postala predsednika vlade in s tem de facto najpomebnejša državljana. Mimogrede, postopek za ustoličenje vlade je pod nujno treba pohitriti. Lani decembra so Hrvati volili na isti dan kot Slovenci in Milanovićeva vlada je zaprisegla, še preden je pred poslance sploh prišla neuspešna Jankovićeva kandidatura.
4. "Predsednik je edina od državljanov neposredno izvoljena funkcija". Morda drži, ampak to nikakor ni zadosten pogoj za ohranitev funkcije. Lahko pa uvedemo večinski volilni sistem in dobimo 90 neposredno izvoljenih poslancev, ki s tem pridobijo na legitimnosti (vsak bo lahko trdil: "xy volilcev je glasovalo neposredno zame in ne (nujno) za stranko"). Res pa je tudi, da se s tem moralno "legalizira" tudi t.i. puckizem.
Kako razdeliti tistih nekaj predsedniških pristojnosti?
Če nihče drug, lahko volitve razpisuje ustavno sodišče kot varuh ustavne ureditve, ki v javnosti zaenkrat še uživa nekaj moralne avtoritete (vsekakor več od vseh dosedanjih predsednikov).
Protokolarne funkcije (državniški obiski ipd.) se prenesejo na aktualnega predsednika DZ, ki po ustavi že sedaj nadomešča predsednika. Razlogov za "brezvladje" niti ni. DZ ima nekaj podpredsednikov, če tudi teh še ni, ta pooblastila dobi najstarejši poslanec (stvar debate je, ali sta vključena tudi predstavnika manjšin), tega nadomešča naslednji najstarejši itd.
Poglejmo si še nekaj dobro uveljavljenih rešitev:
V ZDA in Latinski Ameriki imajo združeno predsedniško in premiersko funkcijo, kar bi lahko bila rešitev (poleg tiste o predsedniku DZ) tudi za nas. Res pa je, da v demokratičnih državah volijo predsednika neposredno in da se marsikod da zmagati po prvem krogu tudi z manj kot 50% podporo.
Tudi Švica nima posebne funkcije predsednika. Njegove ceremonialne pristojnosti opravlja eden izmed zveznih ministrov, ki ga izvoli zvezni parlamnet. In ta "predsednik" nikakor ni nadrejen ostalim ministrskikm kolegom.
Če že res nikakor ne moremo brez te ceremonialne funkcije, raje uvedimo monarhijo oz. glede na velikost države kneževino. S tem prihranimo vsaj pri stroških periodičnih volitev. Lastnega plemstva sicer ne premoremo, pa tudi sicer bi izbira kateregakoli državljana Slovenije neobhodno prispevala k delitvam. Kar pa nikakor ni ovira. Nizozemska kraljeva družina izvira iz Provanse, britanska iz Nemčije, Liechtensteini iz Spodnje Avstrije, Habsburžani iz Švice... Norvežani so ob osamosvojitvi izvedli mednarodni razpis za kralja in izbrali nekega danskega princa, ki doma ni prišel v poštev za domači prestol. Zaradi možnih zgodovinskih ran že vnaprej izločimo Karađorđeviće, Savojce (nekdanji italijanski kralji), Habsburžane, morda tudi kake Madžare... in se morda že vnaprej pozanimamo pri dvorih nam prijateljskih držav Skandinavije in Beneluxa, če imajo kakšnega princa "odveč". Še raje pa najprej potipamo pri Grimaldijih (Monako) ali Liechtensteinih (istoimenska kneževina). Omenjeni rodbini že z drugimi dejavnostmi zaslužita toliko, da podanikom pobirata minimalne davke ali jih celo ne.
Verzija predloga z dne, 20. 5. 2012 | 22:36:25
Ukinitev funkcije predsednika
Dejstvo je, da je potrebno nekako zmanjšati javne izdatke. Ukinitev Državnega sveta je bila že predlagana, potrebno bi bilo ukiniti še položaj predsednika države. Idealen čas je letos jeseni, ko predsedniku Türku poteče mandat.
Stroški so ogromni, npr. plače predsednika in preobsežnega kabineta, varovanje najvišje stopnje, ugodnosti za bivše predsednike še pet let po prenehanju funkcije, nerazumno visoki "obratovalni stroški" (spomnimo se le pregrešno dragega izleta v Sarajevo), volitve se praviloma razvlečejo v dva kroga... medtem ko neke prave funkcije ta položaj sploh nima! Poleg tega gre (tako kot tudi monarhi) za relikt 19. stoletja. Za kakšno državo z dolgo tradicijo bi ta položaj še imel nek simbolni smisel, kar pa za 21-letno Slovenijo niti pod razno ne velja.
Najprej sesujmo nekaj mitov:
1. "Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil." Na papirju morda res, dejansko pa že sedaj ne drži. Pred 8 leti smo se tudi s porditvijo na referendumu pridružili Natu, kjer zares odločajo, koliko vojakov bomo poslali v Afganistan, kakšno oborožitev moramo imeti, kako in kaj v primeru napada na katerokoli od članic... Na zasedanjih Nata Slovenije ne zastopa deklarativni "vrhovni poveljnik", temveč premier ali obrambni minister. In čemu imamo potem obrambnega ministra in načelnika generalštaba? Pa še to, ob začetku osamosvojitvene vojne je bilo izgubljenih precej dragocenih ur, preden se je takratno predsedstvo sestalo in TO prižgalo zeleno luč za začetek vojnih operacij. Kako bi šele bilo z legalnostjo obrambe, če bi JNA že prej na tak ali drugačen način "onesposobila" nekaj članov predsedstva?
2. "Predsednik je moralna avtoriteta in zastopa vse Slovence". Do sedaj to kratkomalo še ni držalo. Kučan je bil nekoliko sporen že kot vodja nedemokratične organizacije, z zakulisnimi omrežji je ustvaril pogoje za divjo pri(h)vatizacijo, tu je še senca atentata na Ivana Krambergerja. Drnovšek je pomiloščal pravnomočno obsojene gospodarske kriminalce (npr. Danilo Kovačič) in s svojimi "mirovniško" - klovnovskimi eskapadami popolnoma degradiral čast te funkcije.O Türku nima smisla izgubljati besed, s svojimi kontroverznimi izjavami in dejanji (drugorazredne teme, odlikovanje Ertlu), ščitenjem skorumpiranih politikov ("še ena priložnost" za Golobiča) itd. se sploh ne trudi prikriti, da je predsednik samo enega dela Slovencev, tistega, ki podpira nekdanjo totalitarno in nedemokratično ureditev.
3. "Predsednik predlaga kandidata za mandatarja za sestavo vlade". Sicer drži, nikakor pa to ni edini način do mandatarstva. Leta 2000 je Kučan "ignoriral" Bajuka, letos Türk ni hotel predlagati Janše, pa sta oba popolnoma zakonito postala predsednika vlade in s tem de facto najpomebnejša državljana. Mimogrede, postopek za ustoličenje vlade je pod nujno treba pohitriti. Lani decembra so Hrvati volili na isti dan kot Slovenci in Milanovićeva vlada je zaprisegla, še preden je pred poslance sploh prišla neuspešna Jankovićeva kandidatura.
4. "Predsednik je edina od državljanov neposredno izvoljena funkcija". Morda drži, ampak to nikakor ni zadosten pogoj za ohranitev funkcije. Lahko pa uvedemo večinski volilni sistem in dobimo 90 neposredno izvoljenih poslancev, ki s tem pridobijo na legitimnosti (vsak bo lahko trdil: "xy volilcev je glasovalo neposredno zame in ne (nujno) za stranko"). Res pa je tudi, da se s tem moralno "legalizira" tudi t.i. puckizem.
Kako razdeliti tistih nekaj predsedniških pristojnosti?
Če nihče drug, lahko volitve razpisuje ustavno sodišče kot varuh ustavne ureditve, ki v javnosti zaenkrat še uživa nekaj moralne avtoritete (vsekakor več od vseh dosedanjih predsednikov).
Protokolarne funkcije (državniški obiski ipd.) se prenesejo na aktualnega predsednika DZ, ki po ustavi že sedaj nadomešča predsednika. Razlogov za "brezvladje" niti ni. DZ ima nekaj podpredsednikov, če tudi teh še ni, ta pooblastila dobi najstarejši poslanec (stvar debate je, ali sta vključena tudi predstavnika manjšin), tega nadomešča naslednji najstarejši itd.
Poglejmo si še nekaj dobro uveljavljenih rešitev:
V ZDA in Latinski Ameriki imajo združeno predsedniško in premiersko funkcijo, kar bi lahko bila rešitev (poleg tiste o predsedniku DZ) tudi za nas. Res pa je, da v demokratičnih državah volijo predsednika neposredno in da se marsikod da zmagati po prvem krogu tudi z manj kot 50% podporo.
Tudi Švica nima posebne funkcije predsednika. Njegove ceremonialne pristojnosti opravlja eden izmed zveznih ministrov, ki ga izvoli zvezni parlamnet. In ta "predsednik" nikakor ni nadrejen ostalim ministrskikm kolegom.
Če že res nikakor ne moremo brez te ceremonialne funkcije, raje uvedimo monarhijo oz. glede na velikost države kneževino. S tem prihranimo vsaj pri stroških periodičnih volitev. Lastnega plemstva sicer ne premoremo, pa tudi sicer bi izbira kateregakoli državljana Slovenije neobhodno prispevala k delitvam. Kar pa nikakor ni ovira. Nizozemska kraljeva družina izvira iz Provanse, britanska iz Nemčije, Liechtensteini iz Spodnje Avstrije, Habsburžani iz Švice... Norvežani so ob osamosvojitvi izvedli mednarodni razpis za kralja in izbrali nekega danskega princa, ki doma ni prišel v poštev za domači prestol. Zaradi možnih zgodovinskih ran že vnaprej izločimo Karađorđeviće, Savojce (nekdanji italijanski kralji), Habsburžane, morda tudi kake Madžare... in se morda že vnaprej pozanimamo pri dvorih nam prijateljskih držav Skandinavije in Beneluxa, če imajo kakšnega princa "odveč". Še raje pa najprej potipamo pri Grimaldijih (Monako) ali Liechtensteinih (istoimenska kneževina). Omenjeni rodbini že z drugimi dejavnostmi zaslužita toliko, da podanikom pobirata minimalne davke ali jih celo ne.
Verzija predloga z dne, 20. 5. 2012 | 22:49:21
Ukinitev funkcije predsednika
Dejstvo je, da je potrebno nekako zmanjšati javne izdatke. Ukinitev Državnega sveta je bila že predlagana, potrebno bi bilo ukiniti še položaj predsednika države. Idealen čas je letos jeseni, ko predsedniku Türku poteče mandat.
Stroški so ogromni, npr. plače predsednika in preobsežnega kabineta, varovanje najvišje stopnje, ugodnosti za bivše predsednike še pet let po prenehanju funkcije, nerazumno visoki "obratovalni stroški" (spomnimo se le pregrešno dragega izleta v Sarajevo), volitve se praviloma razvlečejo v dva kroga... medtem ko neke prave funkcije ta položaj sploh nima! Poleg tega gre (tako kot tudi monarhi) za relikt 19. stoletja. Za kakšno državo z dolgo tradicijo bi ta položaj še imel nek simbolni smisel, kar pa za 21-letno Slovenijo niti pod razno ne velja.
Najprej sesujmo nekaj mitov:
1. "Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil." Na papirju morda res, dejansko pa že sedaj ne drži. Pred 8 leti smo se tudi s porditvijo na referendumu pridružili Natu, kjer zares odločajo, koliko vojakov bomo poslali v Afganistan, kakšno oborožitev moramo imeti, kako in kaj v primeru napada na katerokoli od članic... Na zasedanjih Nata Slovenije ne zastopa deklarativni "vrhovni poveljnik", temveč premier ali obrambni minister. In čemu imamo potem obrambnega ministra in načelnika generalštaba? Pa še to, ob začetku osamosvojitvene vojne je bilo izgubljenih precej dragocenih ur, preden se je takratno predsedstvo sestalo in TO prižgalo zeleno luč za začetek vojnih operacij. Kako bi šele bilo z legalnostjo obrambe, če bi JNA že prej na tak ali drugačen način "onesposobila" nekaj članov predsedstva?
2. "Predsednik je moralna avtoriteta in zastopa vse Slovence". Do sedaj to kratkomalo še ni držalo. Kučan je bil nekoliko sporen že kot vodja nedemokratične organizacije, z zakulisnimi omrežji je ustvaril pogoje za divjo pri(h)vatizacijo, tu je še senca atentata na Ivana Krambergerja. Drnovšek je pomiloščal pravnomočno obsojene gospodarske kriminalce (npr. Danilo Kovačič) in s svojimi "mirovniško" - klovnovskimi eskapadami popolnoma degradiral čast te funkcije.O Türku nima smisla izgubljati besed, s svojimi kontroverznimi izjavami in dejanji (drugorazredne teme, odlikovanje Ertlu), ščitenjem skorumpiranih politikov ("še ena priložnost" za Golobiča) itd. se sploh ne trudi prikriti, da je predsednik samo enega dela Slovencev, tistega, ki podpira nekdanjo totalitarno in nedemokratično ureditev.
3. "Predsednik predlaga kandidata za mandatarja za sestavo vlade". Sicer drži, nikakor pa to ni edini način do mandatarstva. Leta 2000 je Kučan "ignoriral" Bajuka, letos Türk ni hotel predlagati Janše, pa sta oba popolnoma zakonito postala predsednika vlade in s tem de facto najpomebnejša državljana. Mimogrede, postopek za ustoličenje vlade je pod nujno treba pohitriti. Lani decembra so Hrvati volili na isti dan kot Slovenci in Milanovićeva vlada je zaprisegla, še preden je pred poslance sploh prišla neuspešna Jankovićeva kandidatura.
4. "Predsednik je edina od državljanov neposredno izvoljena funkcija". Morda drži, ampak to nikakor ni zadosten pogoj za ohranitev funkcije. Lahko pa uvedemo večinski volilni sistem in dobimo 90 neposredno izvoljenih poslancev, ki s tem pridobijo na legitimnosti (vsak bo lahko trdil: "xy volilcev je glasovalo neposredno zame in ne (nujno) za stranko"). Res pa je tudi, da se s tem moralno "legalizira" tudi t.i. puckizem.
Kako razdeliti tistih nekaj predsedniških pristojnosti?
Če nihče drug, lahko volitve razpisuje ustavno sodišče kot varuh ustavnega reda. In ki v javnosti zaenkrat še uživa nekaj moralne avtoritete (vsekakor več od vseh dosedanjih predsednikov).
Protokolarne funkcije (državniški obiski ipd.) se prenesejo na aktualnega predsednika DZ, ki po ustavi že sedaj nadomešča predsednika. Razlogov za "brezvladje" niti ni. DZ ima nekaj podpredsednikov, če tudi teh še ni, ta pooblastila dobi najstarejši poslanec (stvar debate je, ali sta vključena tudi predstavnika manjšin), tega nadomešča naslednji najstarejši itd.
Poglejmo si še nekaj dobro uveljavljenih rešitev:
V ZDA in Latinski Ameriki imajo združeno predsedniško in premiersko funkcijo, kar bi lahko bila rešitev (poleg tiste o predsedniku DZ) tudi za nas. Res pa je, da v demokratičnih državah volijo predsednika neposredno in da se marsikod da zmagati po prvem krogu tudi z manj kot 50% podporo.
Tudi Švica nima posebne funkcije predsednika. Njegove ceremonialne pristojnosti opravlja eden izmed zveznih ministrov (trenutno je to Eveline Widmer Schlumpf), ki ga izvoli zvezni parlamnet. In ta "predsednik" nikakor ni nadrejen ostalim ministrskikm kolegom.
Če že res nikakor ne moremo brez te ceremonialne funkcije, raje uvedimo monarhijo oz. glede na velikost države kneževino. S tem prihranimo vsaj pri stroških periodičnih volitev. Lastnega plemstva sicer ne premoremo, pa tudi sicer bi izbira kateregakoli državljana Slovenije neobhodno prispevala k delitvam. Kar pa nikakor ni ovira. Nizozemska kraljeva družina izvira iz Francije, britanska iz Nemčije, Liechtensteini iz Spodnje Avstrije, Habsburžani iz Švice... Norvežani so ob osamosvojitvi izvedli mednarodni razpis za kralja in izbrali nekega danskega princa, ki doma ni prišel v poštev za domači prestol. Zaradi možnih zgodovinskih ran že vnaprej izločimo Karađorđeviće, Savojce (nekdanji italijanski kralji), Habsburžane, morda tudi kake Madžare... in se morda že vnaprej pozanimamo pri dvorih nam prijateljskih držav Skandinavije in Beneluxa, če imajo kakšnega princa "odveč". Še raje pa najprej potipamo pri Grimaldijih (Monako) ali Liechtensteinih (istoimenska kneževina). Omenjeni rodbini že z drugimi dejavnostmi zaslužita toliko, da podanikom pobirata minimalne davke ali jih celo ne.