V javni upravi, predvsem pa v tako imenovanih javnih zavodih, se je zelo razbohotilo opravljanje druge dejavnosti (popoldansko, sp, ....). ker imajo zaposleni v javnem sektorju vse poskrbljeno za prispevke so zelo nezdrava konkurenca pravim s.p. Glede na veliko nezaposlenost bi morali omejiti tovrstno izkoriščanje saj ponavadi veliko "popoldanskega" dela opravijo kar v času službe.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
V zvezi s predlaganim ukrepom, ki se nanaša na vprašanje omejitve opravljanja dodatne pridobitne dejavnosti za javne uslužbence, na podlagi ustanovitve s.p. ali tudi brez, poudarjamo, da je svoboda dela zagotovljena že na podlagi 49. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004 in 68/2006; v nadaljnjem besedilu: Ustava), v povezavi s 74. členom Ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Ob tem se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, zato je zakonodajalec, upoštevajoč ustavno ureditev, dolžan z normativno ureditvijo poskrbeti za jasno določitev omejitev in prepovedi, v tem primeru nedovoljenega ali omejenega opravljanja del in dejavnosti s strani javnih uslužbencev, v korist javnega interesa in pravne varnosti.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je kot pristojni resorni organ odgovorno za pripravo sistemskega zakona za javne uslužbence. Upoštevajoč navedeno so v 100. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; ZJU), ki velja za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalne skupnosti, jasno določene prepovedi in omejitve glede opravljanja dodatnih dejavnosti oziroma konflikt interesov. Ob tem so pri opravljanju dodatnih dejavnosti omejeni oziroma so jim te prepovedane, uradniki, še strožje pa uradniki na položajnih delovnih mestih. Uradniki so namreč tista kategorija javnih uslužbencev, ki opravljajo javne naloge.
Glede na dikcijo določbe 100. člena ZJU, ki v prvem odstavku opredeljuje primere in okoliščine, ob obstoju katerih uradnik ne sme opravljati dejavnosti, v četrtem odstavku pa nadalje določa vrste dejavnosti, pri katerih ne obstaja dolžnost sporočanja in omejitev, sicer določenih v tej zakonski določbi, je pomembno, kakšna je narava oziroma vrsta del ali opravljanja dejavnosti, ki za to, da jih uradnik lahko opravlja (stalno ali občasno) ne smejo biti v nasprotju ali vsebovati elementov, določenih v 1. do 4. točki prvega odstavka 100. člena ZJU, torej: - da sama dejavnost ni v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; - da opravljanje dejavnosti ne more vplivati na nepristransko opravljanje dela uradnika; - da uradnik pri opravljanju dejavnosti ne more zlorabiti informacij, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne in, - da opravljanje dejavnosti ni v škodo ugledu organa.
Opravljanje dejavnosti, ki so v nasprotju z navedenim, uradniku predstojnik s sklepom prepove. Dolžnost, ki za uradnika izhaja iz drugega odstavka predmetne določbe ZJU, torej, da pred začetkom opravljanja dejavnosti to sporoči svojemu predstojniku, vsebuje subjektivni element, torej »če uradnik meni«, da bi dejavnost »bila ali utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena«. Prav tako je podoben subjektiven element glede obveznosti obvestiti predstojnika, določen tudi v sedmem odstavku 100. člena ZJU. V skladu s tem mora uradnik obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili, »če oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti«. Glede na navedeno lahko predstojnik, ki ima edini pristojnost odločati o morebitni prepovedi opravljanja dejavnosti uradnika, saj gre za odločanje o pravicah ali obveznostih, za dejstvo, da uradnik opravlja dejavnost poleg dela in nalog, ki jih opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi, izve sam ter v skladu s tem opravljanje dejavnosti, ki je po njegovi oceni v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJU, uradniku prepove. Lahko pa o tem predstojnik odloči na podlagi sporočila uradnika, preden ta začne opravljati neko dejavnost.
V zvezi s položajnimi uradniškimi delovnimi mesti je poleg navedenega potrebno upoštevati tudi ureditev iz petega in šestega odstavka 100. člena ZJU. Na podlagi določbe petega odstavka predmetnega člena zakona je jasno, da uradniki na položaju direktorja občinske uprave (med drugimi) ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti. Nadalje pa, kot je to določeno v šestem odstavku iste zakonske določbe, pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju (generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi, predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote ali direktor občinske uprave) ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20 % delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. V navedenih primerih se takšno sodelovanje lahko prepove, vendar javnemu uslužbencu na položajnem uradniškem delovnem mestu, pri čemer pa civilna sankcija ničnosti zadane tudi pravne osebe, v katerih ima javni uslužbenec in druge osebe, naštete v omenjeni zakonski določbi, več kot 20 % delež.
Posledica kršitve citiranih določb, ki za uradnike urejajo prepoved opravljanja dejavnosti in konflikt interesov, je lahko tudi prenehanje delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prepovedi in omejitve opravljanja dejavnosti ali del so določene tudi v posebnih področnih predpisih, glede na vrsto del in nalog, ki jih javni uslužbenci opravljajo – na primer za javne uslužbence, ki opravljajo naloge inšpektorjev, nadzornikov, ali občinskih redarjev, na področju delovanja davčnih organov in drugih, pri čemer ureditev za nekatere od navedenih in druge sodi v resorno pristojnost drugih ministrstev.
Glede na navedeno ocenjujemo, da bi zakonsko določena absolutna prepoved opravljanja dodatne dejavnosti za javne uslužbence, ne glede na to, ali gre pri tem za ustanovitev s.p., ali ne, neupravičeno posegla v svobodno gospodarsko pobudo, zagotovljeno v okviru omenjene ustavne določbe, predmetno vprašanje je v veljavnih predpisih urejeno ter omogoča tudi ustrezno ukrepanje v primeru kršitev predpisane ureditve.