Predlagam povečanje plač v gospodarstvu in znižanje plačila prispevkov za nižji in srednji razred. Tako bodo tudi tisti z nižjimi dohodki zaradi višjih plač lahko več kupovali in tako pripomogli k rasti podjetij, delodajalci pa bodo zaradi nižjih stroškov dela lahko koga dodatno zaposlili.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki (npr. Taxation Trends) kažejo, da je celotna obremenitev dela v Sloveniji nad povprečjem EU (Slovenija: 14,5 % BDP; EU: 12,2 % BDP), in sicer zlasti na račun visoke obremenitve s prispevki za socialno varnost. Leta 2017 je imela Slovenija glede na vse države EU šesto najvišjo obremenitev s prispevki za socialno varnost, po obremenitvi z dohodnino pa je bila na 19. mestu.
Doseči razbremenitev dela je ena izmed pomembnih prioritet, ki si jih je zastavila vlada že ob nastopu mandata in to zapisala tudi v Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018-2022. To pomeni, da bi s splošnimi sistemskimi ukrepi, tudi davčnimi, podprla možnosti za stabilno in vzdržno gospodarsko rast. Spremembe na področju plačevanja javnih dajatev morajo namreč poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke za financiranje javne porabe. Trajno vzdržno gospodarsko rast je namreč mogoče doseči le s konsolidiranimi javnimi financami.
Zavedamo se torej, da je obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost in ki mu je treba posvetiti pozornost. Ravno zato so bili v letu 2019 sprejeti nekateri pomembni ukrepi v smeri razbremenitve dela. Prvi takšen ukrep se nanaša na razbremenitev regresa tako z dohodnino kot s prispevki za socialno varnost. Regres, prost vseh bremen, je tisti do višine 100 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Temu ukrepu je nato sledil drugi korak razbremenitve, zastavljen v smeri dodatne davčne razbremenitve dohodkov iz dela; prispevki za socialno varnost se v tem primeru niso spremenili. S temi ukrepi smo dosegli, da bodo zaposleni prejeli višje neto plače, kar bo vplivalo v prihodnjih letih pozitivno na gospodarsko rast.
Sprememba splošne višine prispevkov za socialno varnost bi zahtevala širše spremembe v sistemu financiranja in določitvi pravic iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Takšni širši ukrepi so odvisni od konteksta splošne politike, dogovorjenih prioritet razvoja ter siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Pri tem ni pomembna le preučitev ukrepov v okviru posameznega javnofinančnega bremena, ampak tudi širše - torej kakšna je glede na ekonomsko in družbeno okolje najprimernejša kombinacija davčnih in prispevčnih oblik, ki se uveljavi v davčnem sistemu in ki zagotavlja pogoje za gospodarsko rast.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v okviru pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v posebnem poglavju ureja tudi plačilo za delo (126. do 142. člen). Iz 126. člena ZDR-1, ki ureja temeljna vprašanja, povezana s plačilom za delo izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca, pri čemer je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
V Republiki Sloveniji se torej plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Upoštevaje načelo svobodnega kolektivnega dogovarjanja, vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju.
Z Zakonom o minimalni plači (v nadaljnjem besedilu: ZMinP) pa se na državni ravni določa višina minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. ZMinP določa, da so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.
Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. Ravno to pa je pogost primer, saj kolektivne pogodbe dejavnosti v večini primerov višino izhodiščne oziroma osnovne plače določajo pod zneskom zakonsko določene minimalne plače, in sicer v povprečju osnovne plače po kolektivnih pogodbah dosežejo višino minimalne plače šele v V. tarifnem razredu. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače.
Z zadnjo spremembo ZMinP je za leto 2019 določena minimalna plača v znesku 886,63 evrov (bruto), za leto 2020 pa v znesku 940,58 evrov (bruto). Poleg tega se bo s 1. januarjem 2020 spremenila tudi definicija minimalne plače, in sicer na način, da se vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne bodo vštevali v minimalno plačo.
Ob navedenem je treba dodati, da si Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z drugimi resorji že vrsto let prizadeva za razbremenitev stroškov dela. V tej smeri so šle tudi v letu 2018 sprejete spremembe pokojninske zakonodaje (razbremenitev regresa) in davčne spremembe sprejete v letošnjem letu, ki z dohodninskega vidika višajo neto prejemke delavcev ob nespremenjenih stroških dela delodajalcev. Skupen učinek davčne razbremenitve dela v letih 2019 in 2020 bo predvidoma znašal 228 mio evrov. S 1. januarjem 2020 pa bo v uporabo ponovno stopil tudi 156. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki omogoča delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za delavce starejše od 60 let. Ob tem pa je opozoriti še na dejstvo, da redno in ustrezno plačevanje prispevkov zagotavlja sistem socialne varnosti, ki je že z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica državljanov.
Upoštevaje predstavljeno zakonsko ureditev plačila za delo, je ureditev osnovnih plač v gospodarstvu v pristojnosti strank kolektivnih pogodb, kjer lahko sodelujoči na strani delodajalcev in delavcev pomembno vplivajo na njihovo konkretno določitev, pri čemer mora delodajalec pri končnem obračunu plače posameznim delavcem, upoštevati že izpostavljene določbe ZDR-1 in ZMinP.