12. 6. 2012
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, povezani z energijo, da se lahko dajo na trg ali v uporabo. Na podlagi te direktive je Komisija EU sprejela do danes dve uredbi, ki se nanašata na sijalke:
- Uredba Komisije št. 245/2009, v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk: ta uredba med drugim določa tudi maksimalno vsebnost živega srebra, ki je za energijsko učinkovitost fluorescenčne sijalke 1,4 mg, za energijsko učinkovite visokointenzivnostne sijalke pa največ 12 mg.
- Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu navaja, da pri energijsko učinkovitih kompaktnih fluorescenčnih sijalk z najmanj vsebnosti živega srebra, le-ta ne sme presegati vrednosti 1,23 mg.
Prav zaradi vsebnosti živega srebra, ki je ob nepravilni uporabi lahko nevaren, obe Uredbi določata, da morajo proizvajalci dati na voljo končnim uporabnikom navodila za vzdrževanje oziroma navodila za odstranitev ostankov svetila, se se svetilo po nesreči razbije in priporočila za odstranitev svetila on koncu njegove življenjske dobe.
Z določitvijo zahtev za energijsko učinkovitost svetil iz teh uredb se bodo zmanjšale skupne emisije živega srebra. Upoštevati je potrebno tudi Direktivo 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadni električni in elektronski opremi, da se čim bolj zmanjša morebitno tveganje za okolje in zdravje ljudi v primeru naključnega razbitja kompaktnih fluorescenčnih sijalk ali ob koncu njihovega življenjskega ciklusa.
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, za katere veljata ti uredbi, morajo biti namenjene izboljšanju njihove okoljske učinkovitosti ter prispevati k delovanju notranjega trga in cilju Skupnosti, da do leta 2020 zmanjšajo porabo energije za 20% v primerjavi s predvideno porabo energije v navedenem letu, če ne bi bili izvedeni nikakršni ukrepi. Uredbi morata povečati uveljavitev energijsko učinkovitih proizvodov iz teh uredb na trgu, kar bo v primerjavi s predvideno porabo energije v letu 2020, če v tem letu ne bi bil izveden nikakršen ukrep za okoljsko primerno zasnovo, predvidoma prihranilo 39 TWh energije.
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost z vidika uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti pa morajo prednosti, ki jih prinaša manjša poraba električne energije v obdobju uporabe, preseči morebitne dodatne vplive na okolje v fazi proizvodnje izdelkov iz teh uredb.
Glede cene varčnih sijalk ne moremo dati mnenja, saj se prosto oblikujejo na tržišču. Dejstvo pa je, da imajo sijalke ob pravilni uporabi bistveno daljšo življenjsko dobo (žarnice nekje okoli 1.000 ur, varčne sijalke 10.000 do 20.000 ur), kakor tudi manjšo porabe električne enrgije in s tem manjši vpliv na okolje.
Odziv Ministrstva za zdravje
Slovenija bi zakonodajni postopek, s katerim bi EU omejila ali prepovedala varčne sijalke, lahko sprožila le na podlagi utemeljenih dokazov in ocen. V zvezi z omenjeno študijo, ki je pokazala sproščanje zdravju nevarnih kemikalij ob delovanju varčnih sijalk, doslej nismo prejeli nobene uradne informacije, prav tako v Sloveniji sami nimamo konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko tako pobudo ustrezno argumentirali. Po informacijah, ki smo jih uspeli zbrati iz drugih (neuradnih) virov, tudi sami izvajalci študije poudarjajo, da so koncentracije sproščenih nevarnih snovi nizke in bi lahko predstavljale tveganje za zdravje le v posebnih okoliščinah (dolgo zadrževanje v neposredni bližini prižgane sijalke). Za izvedbo pobude Slovenija v tem trenutku torej nima ustreznih podlag in argumentov.
Informacije o tem, da naj bi Nemčija predlagala prepoved varčnih sijalk, nimamo, glede na to, da tudi pristojni organi v Nemčiji ocenjujejo, da je uporaba varčnih sijalk varna, pa je vprašanje, ali je do takega predloga res prišlo.
Ob vsem navedenem je treba poudariti, da ima EU za omejitev teh tveganj na voljo še druge instrumente, in je prepoved skrajni ukrep, ki ga je vendarle treba obravnavati tudi z vidika koristi, ki jih uporaba teh žarnic prinaša na drugih področjih. Zaradi manjše porabe energije se na primer zmanjšujejo emisije nevarnih snovi pri njeni proizvodnji, ki prav tako predstavljajo tveganje za zdravje ljudi (živo srebro, CO2, nanodelci, dioksini …). Navsezadnje pa lahko pričakujemo, da bodo z razvojem novih tehnologij varčne sijalke nadomestile nove/drugačne rešitve (recimo LED).