Ukinitev subvencij iz evropskih skladov 'kmetom', ki s svojo dejavnostjo ne povrnejo ničesar

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike (SKP), kamor spada tudi dodelitev subvencij (raznih oblik plačil) na kmetijsko zemljišče, veljajo v vseh državah članicah EU enaki pogoji. Cilji, ki jih zasledujemo so:

• pridelava hrane
• obdelanost površin in s tem preprečevanje zaraščanja
• ohranjanje kulturne krajine in poselitve

Tako mora za pridobitev neposrednih plačil izpolnjevati predpisane pogoje, in sicer mora kmet poleg velikosti zemljišč (najmanj 0,1 ha velika kmetijska parcela in najmanj 0,3 ha površin na kmetijsko gospodarstvo (KMG)) izpolnjevati še zahtevo, da se zemljišča uporabljajo za kmetijsko rabo, da so obdelana vsaj enkrat na leto, ter da izpolnjuje vse predpise iz področja kmetijstva, ki se nanašajo na varstvo okolja, zdravja ljudi, rastlin in živali ter na dobro počutje živali (minimalne zahteve glede navzkrižne skladnosti). Kmet iz navedenega primera mora tako v okviru navzkrižne skladnosti zagotoviti obdelanost površin in skrbeti za dobrobit živali (npr: imeti morajo zavetje, vodo, živali morajo biti označene v skladu s pravili o identifikaciji in registraciji). Za pridobitev neposrednih plačil za območja z omejenimi možnostmi ali za katerega izmed kmetijsko okoljskih podukrepov, so minimalne zahteve še nekoliko strožje. Če kmet zahtev ne izpolnjuje ter se to v postopku kontrol ugotovi, sledi sankcija. Primera, ki ga navajate ne poznamo. Lahko pa trdimo, da velika večina slovenskih kmetov, ki dobijo subvencije, dobro in skrbno gospodarijo in tudi pridelajo pomemben količine hrane za trg. S svojim kmetovanjem, tudi če je ekstenzivno, kmetje skrbijo za pridelavo hrane in ohranitev proizvodnega potenciala zemljišč ter za vzdrževanje krajine. Če pa se v zvezi z zgoraj navedenim zazna kršitev predpisov ali gre za neupravičeno pridobljene subvencije, je takšno ravnanje predmet inšpekcijskega nadzora in če se kršitev potrdi, seveda sledi ustrezna sankcija.