14. 6. 2012
Odziv Ministrstva za obrambo
1. Zmanjšanje stroškov prevoza na delo
V Ministrstvu za obrambo in še posebej v Slovenski vojski se zavedamo visokih stroškov za prevoz zaposlenih na delo. Zato je ministrstvo že v prejšnjih letih predlagalo, da se sistem obračuna in povračila teh stroškov bistveno poenostavi ter uveljavi v ustreznem deležu glede na ceno motornega bencina. V preteklem obdobju ti predlogi niso bili uveljavljeni, so pa upoštevani v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ, ki je v zakonodajnem postopku. Proučeni so tudi drugi možni ukrepi v zvezi zmanjšanjem povračil stroškov prevoza na delo, predvsem z vidika možnosti, da bi bili pripadniki razporejeni v enote in poveljstva Slovenske vojske, ki so bližja njihovim prebivališčem. Dejstvo pa je, da je Slovenska vojska sorazmerno majhna in da je že sedanja teritorialna razmestitev različnih enot sorazmerno velika, kar vpliva tudi na velik obseg stroškov poslovanja posameznih vojašnic oziroma drugih vojaških infrastrukturnih objektov, ki so v uporabi. Enote so večinoma specializirane in jih ni mogoče neomejeno razporejati po podenotah na različne lokacije. To bi onemogočilo njihovo racionalno usposabljanje in delovanje. Možnosti, da bi posameznik daljše obdobje deloval oziroma služboval samo v določeni enoti pa so omejene s karierno potjo pripadnikov, kar je še posebej pomembno v tako majhni vojaški organizaciji kot jo predstavlja Slovenska vojska. Zato so prerazporeditve po različnih enotah in ravneh neizogibne in se jih ne da bistveno zmanjšati. Pripravljenost pripadnikov, da pri tem menjajo tudi prebivališče, pa je skromna.
2. Omejevanje dela sindikatov
Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno. Sindikalno svobodo razglaša Ustava Republike Slovenije v 76. členu, prav tako pa je tudi predmet mednarodnih aktov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo tako na ravni Mednarodne organizacije dela kot na evropski ravni. V okviru nacionalne zakonodaje je dopustno omejevanje sindikalne svobode za javne uslužbence, predstavnike oboroženih sil in policije.
Okvir za sindikalno delovanje na obrambnem področju predstavljajo določbe 100. b člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04-uradno prečiščeno besedilo), ki zaposlenim omogočajo sindikalno delovanje, pri tem pa postavljajo nekatere omejitve in pogoje za izvajanje te pravice.
V Ministrstvu za obrambo trenutno delujejo trije sindikati, ki imajo status reprezentativnih sindikatov na obrambnem področju:
- Sindikat ministrstva za obrambo,
- Sindikat vojske, obrambe in zaščite,
- Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo.
V okviru socialnega dialoga sindikati aktivno sodelujejo pri varstvu ekonomskih in socialnih interesov delavcev pri delodajalcu. Sindikat vojakov Slovenije, ki tudi deluje na obrambnem področju, nima statusa reprezentativnega sindikata.
Ocenjujemo, da je predlog za ukinitev sindikatov v sistemu obrambe oziroma v Slovenski vojski z vidika dosedanjih izkušenj ustrezen. Vodstvo ministrstva se zavzema, da bi se sistemska zakonodaja spremenila tako, da po vzoru na večino primerljivih držav članic Nata ali EU, v vojaški organizaciji delovanje sindikatov ne bi bilo mogoče. V vsakem primeru pa bo treba ponovno proučiti ustreznost pogojev za pridobitev statusa reprezentativnosti.
3. Upokojitev visokih častnikov v poveljstvih Slovenske vojske
Slovenska vojska je edini sistem v javnem sektorju, v katerem je na podlagi zakona zaposlitev omejena z določeno starostno mejo glede na dejstvo, da vojaške službe po dopolnitvi določene starosti zaradi psihofizičnih zahtev ni mogoče uspešno opravljati. V 92. členu Zakona o obrambi je določeno, da vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Po tej določbi pripadnikom Slovenske vojske (podčastniki, častniki) delovno razmerje na obrambnem področju preneha na podlagi zakona ne glede na njihovo voljo. Pri obstoječi ureditvi gre za starost, ki se giblje okoli 58 do 60 let, vendar je to odvisno od posameznika in njegove skupne delovne dobe. Taka ureditev preprečuje, da bi se povečevalo število starejših častnikov preko obsega, ki ga zahteva celotna organizacija Slovenske vojske.
Navedeni pripadniki se na podlagi zakona ne upokojijo. Preneha pa jim delovno razmerje na obrambnem področju, upokojitev pa je odvisna od njihove volje. Ker gre za starejše osebe so praviloma težko zaposljive in se številne med njimi tudi upokojijo. Pri obstoječi ureditvi, pri kateri se upošteva tudi dodana doba iz naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, so zato praviloma vsi ti tudi delno oškodovani, ker ne dosegajo polne delovne dobe zaradi upoštevanja dodane dobe. Inštitut obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je nadomestil po letu 2000 inštitut zavarovalne dobe s povečanjem, se v praksi namreč ni uveljavil tako kot je bil zastavljen in se z njim ne kompenzira višine pokojnine pri krajši dejanski delovni dobi. To ureditev bo treba ob prvi naslednji spremembi Zakona o obrambi popraviti, enako pa to velja za spreminjanje pokojninske zakonodaje, ko bo do njega prišlo.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
V zvezi s predlaganim ukrepom, ki se nanaša na vprašanje sindikalnega združevanja in delovanja sindikalnih organizacij, poudarjamo, da je ustanavljanja in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje pravica, zagotovljena že z 76. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004 in 68/2006; v nadaljnjem besedilu: Ustava), izrecno pa zagotovljena tudi v predpisih na zakonski ravni, kot na primer v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; ZJU), kateri v prvem odstavku 18. člena izrecno določa, da imajo javni uslužbenci pravico do sindikalnega združevanja in sindikalnega delovanja, enako pa Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo; ZObr) v določbi 100.b člena določa pravico delavcev na obrambnem področju do sindikalnega združevanja in delovanja v skladu s predpisi in v petem odstavku določa, da se pogoji za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov v ministrstvu urejajo s pogodbo, ki jo skleneta minister in reprezentativni sindikat, to je sindikat v ministrstvu, v katerega je včlanjenih najmanj 15 odstotkov zaposlenih v ministrstvu, če zakon ne določa drugače.
Glede vašega predloga, povezanega s spremembo zakona v tem smislu, da bi ta omogočil upokojitev javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ob takšni odločitvi delodajalca, pri čemer se to nanaša na upokojitev visokih častnikov, kot navajate v predlogu, poudarjamo, da je s 31.5.2012 stopil v veljavo Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, štev. 40/12; ZUJF), ki med drugim določa tudi, da javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2006-uradno prečiščeno besedilo, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007 Skl.US: U-I-325/05-5, 10/2008-ZVarDod, 98/2009-ZIUZGK, 27/2010 Odl.US: U-I-40/09-15, 38/2010-ZUKN, 61/2010-ZSVarPre, 79/2010-ZPKDPIZ, 94/2010-ZIU, 84/2011 Odl.US: U-I-245/10-13, U-I-181/10-6, Up-1002/10-7, 94/2011 Odl.US: U-I-287/10-11, 105/2011, 110/2011-ZDIU12, 40/2012-ZUJF), pogodba o zaposlitvi preneha veljati, in sicer na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev. Ob tem ima javni uslužbenec pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje (prvi in drugi odstavek 188. člena ZUJF). Gre za začasen ukrep, kot določa ZUJF, vendarle pa bodo navedene določbe v precejšnji meri omogočile izvedbo ukrepa, kot ga predlagate, razen v primerih, ko bo odločitev delodajalca takšna, da se bo ta s posameznim javnim uslužbencem zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa dogovoril za nadaljevanje delovnega razmerja (tretji odstavek 188. člena ZUJF).
V zvezi z vašimi navedbami in predlogom glede znižanja zneskov izplačanih za potne stroške zaposlenih, pojasnjujemo, da je z uveljavitvijo ZUJF in Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, štev. 40/12) prenehala veljati Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (Uradni list RS, št. 95/06,16/07). V skladu s 5. členom aneksa se stroški prevoza na delo in z dela po novem povrnejo le zaposlenim katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta več kot 2 kilometra in ne več 1 kilometer kot doslej (2. člen uredbe). Prav tako se je po novem znižala višina priznane kilometrine iz 15% na 8% cene neosvinčenega motornega bencina 95. oktanov, za tiste zaposlene, ki nimajo možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Nova ureditev določa tudi omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela, in sicer je omejena na višino minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
Kot izhaja iz navedenega, sta dva od vaših predlaganih ukrepov – glede potnih stroškov in glede prenehanja pogodb o zaposlitvi za javne uslužbence zaradi upokojitve - že zakonsko urejena vsebinsko podobno kot predlagate. Glede predloga, ki se nanaša na omejevanje ali celo ukinitev sindikalnega združevanja in sindikalne dejavnosti v Slovenski vojski pa gre za pravico, zagotovljeno na ustavni ravni, podrobneje urejeno v Zakonu o obrambi, pri čemer zakon pravice, ki jo določa ustava, ne more ukiniti ali bistveno omejiti brez objektivno upravičenih razlogov.
1 in 3 točka vredu druga pa nima smisla treba bi določit število sindikatov namesto da je v vojski sindikatov malo morje ki se sami ne morejo med sabo zmenit. Drugače težava je v organiziranosti preveč častnikov in podčastnikov ter omejit plače ali jih dodatno obdavčit katere presegajo 1500 e
dokler MORS ne konsolira kanala za naročanje VSE opreme, vzpostavi nadzor nad izplačili potnih stroškov in pripravi sistemsko rešitev za navedeno problematiko bo ta kaos še kar trajal.....Direktorji gospodarskih družb so to naredili že kakih 15 let nazaj, plače so nam v gospodarstvu znižali že pred leti, sedaj je pač na vrsti javna uprava!!!!!!!!!!!
Najprej z žalostjo opažam, da je pri avtorju predloga velika težava pismenost (ministErstvo namesto ministrstvo, Ogled namesto ugled vojske, časniki namesto častniki, ipd.).
Nadalje opažam pomanjkanje poznavanje principov in namenov delovanja sindikatov.
V sindikate se združujemo z namenom, da zaposleni na organiziran način izražamo in uveljavljamo svoje interese, izhajajoče iz delovnega razmerja ter s tem zagotavljamo varovanje pravice članic in članov ter hkrati pravice vseh zaposlenih v SV RS, posebej ohranjanje delovnih mest in izboljševanje delovnih pogojev ter medčloveških razmerij v delovnih sredinah. S sindikalnim povezovanjem želimo tudi prispevati k zaščiti pravic zaposlenih, uveljavljanju vloge in pomena SV. Sindikati se v večini primerov financirajo izključno iz članarin, torej da vsak član iz svojega žepa.
Torej člani plačujejo članarino, če sindikatu uspe kaj doseči pa so tega uspeha deležni tudi nečlani.
Bi se nečlani bili pripravljeni odreči ugodnostim ali izboljšavam, ki jih izpogaja sindikat?
Dvomim.
Predlagatelju predlagam, da se o zadevah pouči preden se jih loti reformirat.
Najprej bi se ti zahvalil, da si me opozoril na slovnične napake in se vsem tistim, ki so jih napake prizadele, opravičujem. Če zopet najdeš kakšno, pa me kar popravi, hvala.
O tem kaj je sindikalno delo se strinjam s tabo, nikakor pa se ne morem sprijazniti s tem, kaj počnejo sindikati in na kašen način opravljajo svoje poslanstvo v SV. Ker sem bil nekaj let član enega izmed sindikatov, poznam princip njihovega delovanja! Menim, da tukaj ni pravi kraj za razpravo o tem na kakšen način delujejo. Še naprej pa trdim, da sindikati nimajo kaj početi v SV in da pravice zaposlenih niso ogrožene. V kolikor pa pride, tu in tam, do težav, je v sklopu ministrstva dobro poskrbljeno za pravno pomoč – zaščito zaposlenih. O samih dosežkih sindikalistov v SV pa raj nebi, res ne, bilo bi neprimerno. Niti o tem ne, čemu bi se nečlani odrekli, morda dopustu, regresu, potnim… ja, to so zasluge sindikalistov SV to raje povej…
Slovnične napake najbrž ne prizadenejo nikogar, ti pa zbijajo kredibilnost. Le zato sem jih izpostavil.
Kar se tiče sindikata v SV in sindikatov na splošno, ne razumem v čem je tvoja težava, saj članstvo in članarina nista obvezni. To so interesna združenja, ki te finančno nič ne bremenijo, če nisi njihov član. Kot nečlan pa imaš to srečo, da si v primeru, ko sindikati uspejo kaj izboljšati, te izboljšave deležen tudi ti. Predvidevam, da kot nečlan nisi pripravljen reči:"Ne, hvala. To je dosegel sindikat in to mi ne pripada."? Ne vem zakaj te moti obstoj sindikata, če pač nekateri tvoji sodelavci želijo z združenimi močmi uveljavljat pravice, ki jim pripadajo ali v primeru, ko je, kot sam praviš, za izvajanje pravic dobro poskrbljeno, z združevanjem v sindikat skrbeti, da pravice ostanejo nedotaknjene.
Ko berem tale tvoj stavek: " V kolikor pa pride, tu in tam, do težav, je v sklopu ministrstva dobro poskrbljeno za pravno pomoč – zaščito zaposlenih.", se mi zdi, da si tak tip, ki bi dal ovco čuvat volku.
Takih oseb si kot državljan ne želim v prvih bojnih vrstah obrambe.
Delodajalcu v javnem sektorju je treba non-stop gledat pod prste, ker niso lastniki določene delovne organizacije in se pogosto požvižgajo na delovne pogoje podrejenih ipd.
Poponoma drugače je v zuasebnih podjetjih, še posebno v takih kjer je lastnik podjetje ustvaril s svojim delom, ne pa kupil z menadžerskim prevzemom.
Če sindikat v SV pač ni uspešen, je škoda.
Najbrž razlog tiči v lokalnem zastopniku oz. vodji sindikata. Ponavadi člani izvolijo svojega vodjo in očitno je to najboljše kar pri vas premorete. Žal.
Ti si svoje razočaranje izrazil z izstopom iz sindikata in zdaj si o delu sindikata lahko samo še tiho :)
Ko boš dal kaj zraven pa boš imel spet pravico komentirat.
Dobrodošel.
Dejstvo je, da je veliko lažje metat polena pod noge, gledat pod prste… kot prejet za delo in delat.
Ne bom več, ker ne plačujem članarine ;-)