14. 6. 2012
Odziv Ministrstva za obrambo
1. Zmanjšanje stroškov prevoza na delo
V Ministrstvu za obrambo in še posebej v Slovenski vojski se zavedamo visokih stroškov za prevoz zaposlenih na delo. Zato je ministrstvo že v prejšnjih letih predlagalo, da se sistem obračuna in povračila teh stroškov bistveno poenostavi ter uveljavi v ustreznem deležu glede na ceno motornega bencina. V preteklem obdobju ti predlogi niso bili uveljavljeni, so pa upoštevani v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ, ki je v zakonodajnem postopku. Proučeni so tudi drugi možni ukrepi v zvezi zmanjšanjem povračil stroškov prevoza na delo, predvsem z vidika možnosti, da bi bili pripadniki razporejeni v enote in poveljstva Slovenske vojske, ki so bližja njihovim prebivališčem. Dejstvo pa je, da je Slovenska vojska sorazmerno majhna in da je že sedanja teritorialna razmestitev različnih enot sorazmerno velika, kar vpliva tudi na velik obseg stroškov poslovanja posameznih vojašnic oziroma drugih vojaških infrastrukturnih objektov, ki so v uporabi. Enote so večinoma specializirane in jih ni mogoče neomejeno razporejati po podenotah na različne lokacije. To bi onemogočilo njihovo racionalno usposabljanje in delovanje. Možnosti, da bi posameznik daljše obdobje deloval oziroma služboval samo v določeni enoti pa so omejene s karierno potjo pripadnikov, kar je še posebej pomembno v tako majhni vojaški organizaciji kot jo predstavlja Slovenska vojska. Zato so prerazporeditve po različnih enotah in ravneh neizogibne in se jih ne da bistveno zmanjšati. Pripravljenost pripadnikov, da pri tem menjajo tudi prebivališče, pa je skromna.
2. Omejevanje dela sindikatov
Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno. Sindikalno svobodo razglaša Ustava Republike Slovenije v 76. členu, prav tako pa je tudi predmet mednarodnih aktov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo tako na ravni Mednarodne organizacije dela kot na evropski ravni. V okviru nacionalne zakonodaje je dopustno omejevanje sindikalne svobode za javne uslužbence, predstavnike oboroženih sil in policije.
Okvir za sindikalno delovanje na obrambnem področju predstavljajo določbe 100. b člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04-uradno prečiščeno besedilo), ki zaposlenim omogočajo sindikalno delovanje, pri tem pa postavljajo nekatere omejitve in pogoje za izvajanje te pravice.
V Ministrstvu za obrambo trenutno delujejo trije sindikati, ki imajo status reprezentativnih sindikatov na obrambnem področju:
- Sindikat ministrstva za obrambo,
- Sindikat vojske, obrambe in zaščite,
- Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo.
V okviru socialnega dialoga sindikati aktivno sodelujejo pri varstvu ekonomskih in socialnih interesov delavcev pri delodajalcu. Sindikat vojakov Slovenije, ki tudi deluje na obrambnem področju, nima statusa reprezentativnega sindikata.
Ocenjujemo, da je predlog za ukinitev sindikatov v sistemu obrambe oziroma v Slovenski vojski z vidika dosedanjih izkušenj ustrezen. Vodstvo ministrstva se zavzema, da bi se sistemska zakonodaja spremenila tako, da po vzoru na večino primerljivih držav članic Nata ali EU, v vojaški organizaciji delovanje sindikatov ne bi bilo mogoče. V vsakem primeru pa bo treba ponovno proučiti ustreznost pogojev za pridobitev statusa reprezentativnosti.
3. Upokojitev visokih častnikov v poveljstvih Slovenske vojske
Slovenska vojska je edini sistem v javnem sektorju, v katerem je na podlagi zakona zaposlitev omejena z določeno starostno mejo glede na dejstvo, da vojaške službe po dopolnitvi določene starosti zaradi psihofizičnih zahtev ni mogoče uspešno opravljati. V 92. členu Zakona o obrambi je določeno, da vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Po tej določbi pripadnikom Slovenske vojske (podčastniki, častniki) delovno razmerje na obrambnem področju preneha na podlagi zakona ne glede na njihovo voljo. Pri obstoječi ureditvi gre za starost, ki se giblje okoli 58 do 60 let, vendar je to odvisno od posameznika in njegove skupne delovne dobe. Taka ureditev preprečuje, da bi se povečevalo število starejših častnikov preko obsega, ki ga zahteva celotna organizacija Slovenske vojske.
Navedeni pripadniki se na podlagi zakona ne upokojijo. Preneha pa jim delovno razmerje na obrambnem področju, upokojitev pa je odvisna od njihove volje. Ker gre za starejše osebe so praviloma težko zaposljive in se številne med njimi tudi upokojijo. Pri obstoječi ureditvi, pri kateri se upošteva tudi dodana doba iz naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, so zato praviloma vsi ti tudi delno oškodovani, ker ne dosegajo polne delovne dobe zaradi upoštevanja dodane dobe. Inštitut obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je nadomestil po letu 2000 inštitut zavarovalne dobe s povečanjem, se v praksi namreč ni uveljavil tako kot je bil zastavljen in se z njim ne kompenzira višine pokojnine pri krajši dejanski delovni dobi. To ureditev bo treba ob prvi naslednji spremembi Zakona o obrambi popraviti, enako pa to velja za spreminjanje pokojninske zakonodaje, ko bo do njega prišlo.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
V zvezi s predlaganim ukrepom, ki se nanaša na vprašanje sindikalnega združevanja in delovanja sindikalnih organizacij, poudarjamo, da je ustanavljanja in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje pravica, zagotovljena že z 76. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004 in 68/2006; v nadaljnjem besedilu: Ustava), izrecno pa zagotovljena tudi v predpisih na zakonski ravni, kot na primer v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; ZJU), kateri v prvem odstavku 18. člena izrecno določa, da imajo javni uslužbenci pravico do sindikalnega združevanja in sindikalnega delovanja, enako pa Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo; ZObr) v določbi 100.b člena določa pravico delavcev na obrambnem področju do sindikalnega združevanja in delovanja v skladu s predpisi in v petem odstavku določa, da se pogoji za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov v ministrstvu urejajo s pogodbo, ki jo skleneta minister in reprezentativni sindikat, to je sindikat v ministrstvu, v katerega je včlanjenih najmanj 15 odstotkov zaposlenih v ministrstvu, če zakon ne določa drugače.
Glede vašega predloga, povezanega s spremembo zakona v tem smislu, da bi ta omogočil upokojitev javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ob takšni odločitvi delodajalca, pri čemer se to nanaša na upokojitev visokih častnikov, kot navajate v predlogu, poudarjamo, da je s 31.5.2012 stopil v veljavo Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, štev. 40/12; ZUJF), ki med drugim določa tudi, da javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2006-uradno prečiščeno besedilo, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007 Skl.US: U-I-325/05-5, 10/2008-ZVarDod, 98/2009-ZIUZGK, 27/2010 Odl.US: U-I-40/09-15, 38/2010-ZUKN, 61/2010-ZSVarPre, 79/2010-ZPKDPIZ, 94/2010-ZIU, 84/2011 Odl.US: U-I-245/10-13, U-I-181/10-6, Up-1002/10-7, 94/2011 Odl.US: U-I-287/10-11, 105/2011, 110/2011-ZDIU12, 40/2012-ZUJF), pogodba o zaposlitvi preneha veljati, in sicer na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev. Ob tem ima javni uslužbenec pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje (prvi in drugi odstavek 188. člena ZUJF). Gre za začasen ukrep, kot določa ZUJF, vendarle pa bodo navedene določbe v precejšnji meri omogočile izvedbo ukrepa, kot ga predlagate, razen v primerih, ko bo odločitev delodajalca takšna, da se bo ta s posameznim javnim uslužbencem zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa dogovoril za nadaljevanje delovnega razmerja (tretji odstavek 188. člena ZUJF).
V zvezi z vašimi navedbami in predlogom glede znižanja zneskov izplačanih za potne stroške zaposlenih, pojasnjujemo, da je z uveljavitvijo ZUJF in Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, štev. 40/12) prenehala veljati Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (Uradni list RS, št. 95/06,16/07). V skladu s 5. členom aneksa se stroški prevoza na delo in z dela po novem povrnejo le zaposlenim katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta več kot 2 kilometra in ne več 1 kilometer kot doslej (2. člen uredbe). Prav tako se je po novem znižala višina priznane kilometrine iz 15% na 8% cene neosvinčenega motornega bencina 95. oktanov, za tiste zaposlene, ki nimajo možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Nova ureditev določa tudi omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela, in sicer je omejena na višino minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
Kot izhaja iz navedenega, sta dva od vaših predlaganih ukrepov – glede potnih stroškov in glede prenehanja pogodb o zaposlitvi za javne uslužbence zaradi upokojitve - že zakonsko urejena vsebinsko podobno kot predlagate. Glede predloga, ki se nanaša na omejevanje ali celo ukinitev sindikalnega združevanja in sindikalne dejavnosti v Slovenski vojski pa gre za pravico, zagotovljeno na ustavni ravni, podrobneje urejeno v Zakonu o obrambi, pri čemer zakon pravice, ki jo določa ustava, ne more ukiniti ali bistveno omejiti brez objektivno upravičenih razlogov.