Prenehanje uvoza GSO krme za živali, (soje) iz Južne Amerike - evropski grabež zemljišč
5543 OGLEDOV
9 KOMENTARJEV
Ekomatika 5: Veliki evropski grabež zemljišč
http://s12.si/ekologija/ekomatika/471-ekomatika-5-veliki-evropski-grab... Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih. Ena tretina obdelovalnih površin zemlje zaseda krma za živali in agrogoriva. Evropska unija (EU) letno uporablja več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč izven svojega območja za krmljenje svojih čred in za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Pridelava soje je eden glavnih povzročiteljev izsekavanja gozda v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano porabo pesticidov, z nasiljem in zlorabo človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov, ter z naraščanjem negotovosti glede dostopnosti hrane. Ker je Evropa glavni uvoznik soje iz Južne Amerike, ima ključno vlogo pri ekspanziji soje. Deforestacija je kriva za približno 18% izpustov toplogrednih plinov (TGP) na svetu – več kot znašajo celotni izpusti TGP v EU. Evropska unija je s svojo visoko porabo zemljišč na prebivalca in s svojo odvisnostjo od uvoza krme odgovorna za zviševanje globalnih cen hrane. Predlog je, da če že uvažamo, uvažajmo ekološko pridelano sojo. Nikakor pa ne gensko spemenjene soje ali drugih gensko spremenjenih poljščin.
Razlog: komentar v tujem jeziku
Iz intervjuja:
www.primorske.si/Priloge/Sobota/Premaknite&
Kje vidite izhod?
“Ključ do prehranske varnosti je čim krajša pot hrane od vil kmeta do vilic meščana. Lahko bi se zgledovali po Angležih, ki imajo danes tako samooskrbo s hrano, kot smo jo včasih imeli mi. Sprejeli so državni program (www.defra.gov.uk), ki vključuje izobraževanje v vrtcih in šolah, spremembe prehranskih navad, kmetijske politike, sistema subvencij, tržnih mehanizmov ... Skratka, odločili so se za popolno prenovo družbe. Cilj je, da do leta 2030 dosežejo stoodstotno samooskrbo. Spoznali so, da je prehranska varnost ključna za nacionalno varnost. Uvedli so tudi brezmesni ponedeljek kot modni trend.”
> Je manjša poraba mesa res le modni trend?
“Seveda ne. Z medijsko podporo so dosegli, da je brezmesni ponedeljek zaživel, za tam pa se skriva zelo enostavna matematika. Kilogram govejih zrezkov manj pomeni 20 kilogramov žitaric več. Če le za malenkost zmanjšamo prirejo mesa, lahko nahranimo veliko več ljudi. V Sloveniji pa imamo po zadnjem popisu okrog pol milijona krav in le nekaj manj prašičev, kar je bistveno preveč. Ne zmoremo jih prehraniti, zato več kot tretjino krme uvažamo. Posledice so katastrofalne. Preveč je živalskih iztrebkov, zato se reke spreminjajo v greznice. Zaradi silaže že konec maja kosijo travnike. Po vsej državi se valjajo v plastiko zavite travnate bale, ki jim jaz pravim kar dinozavrova jajca. Zaradi intenzivne košnje in polivanja gnojnice po travnikih bo večina cvetnic izumrla. Raste le še trava, in čebele nimajo kaj jesti. S travnikov smo jih pregnali na koruzo in oljno repico, ki sta obe zastrupljeni. Pa smo spet pri čebelah! Tudi zato umirajo. Vidite, kako je vse povezano!?”
Pozdravljeni
Zahvaljujem se za odziv Ministra za kmetijstvo in okolje.
-
Dodal bi še komentar, ki bi ga zastavil skozi vprašanja, v kolikor bi imel dodatno možnost za dialog s kompetentnimi. Morda bo ta vprašanja zastavil kdo drug tam, kjer bi bilo potrebno in kjer bi lahko dobili tisti, ki nas to zanima, dodatne odgovore.
Namreč glede na odgovor se počutim, kot da v smeri pobude kot državljan Slovenije ne morem storiti nič več, saj je le to odvisno zgolj od odločitev drugih držav v EU?
Torej sprašujem se, kako je ob zelo majhni pridelavi NE GS soje možno to, da se soja kot dodatek uporablja v nemalo živilih? Namreč sojo sem zasledil v kar nekaj produktih, ki se jih proizvaja na dnevni bazi (pekovski izdelki, kruh, pecivo, itn). Prav tako se je v zadnjih letih raba (eko) sojinih izdelkov v Sloveniji in EU zelo povečala (zelo različni izdelki iz soje, kot so recimo sojin siri, sojina mleka, jogurti, itn), saj vedno več ljudi postaja ekološko bolj osveščena in temu v neki meri vzporedno, spreminjajo tudi prehranske navade.
Torej od kje prihaja vsa ta soja in proizvodi iz nje, glede na to, da je ekološke soje zelo malo? Ali gre kljub temu še vedno za majhne količine eko soje, ki se jo uporabi za eko proizvode?
Ali pa morda živila niso primerno označena, oziroma gre za tako majhne vrednosti, da tega na embalaži ni potrebno označevati? Namreč kolikor mi je znano, produkti ki so označeni kot EKO, že v osnovi ne smejo vsebovati GSO, ker to določajo eko standardi, v katerih je EU menda še posebej stroga?
Ali je res, da nekateri ljudje ki uživajo meso, posredno uživajo tudi GSO s katerimi so bile živali pitane, saj prodajalcu končnega artikla po zakonu ni potrebno tega označiti na končnem prodajnem artiklu?
Ali sojo v EU zares potrebujemo in v kolikšni meri? Ali ne postaja uvoz GS soje zgolj izgovor za to, da sami ne pridelujemo dovolj lastne soje znotraj EU, ter jo tako uvažamo na račun zdravja okolja (sekanje deževnega gozda) oz. vsega, kar je našteto v video uvodu tega predloga?
Slovenija kot EU, torej morda tako ima smiselno razvojno podbudo, da bi se deloma usmerila v pridelavo eko soje (torej ne GS soje) na domačih tleh ali pridelavo neke alternative soji, ki bi jo pridobivali iz lokalnih virov in tako uvoz le te ne bi bil več potreben. Morda še najbolje kakšne avtohtone vrste stročnic. Optimistično gledano, bi jo za nameček morda lahko celo izvažali. Tako pa razmišljam tudi zato, ker se glede na rast prebivalcev v svetu povečuje tudi živinoreja, ki je največji konzument soje nasploh. Predvideva se, da se bo živinoreja znatno povečala že v naslednjem desetletju, s tem pa tudi potreba po krmi, ki je pogosto soja.
Kakšni so torej načrti Slovenije in EU v tej smeri in ali se zdi to dovolj zanimiv predlog, vzporeden razvojnim smernicah kmetijske politike v Sloveniji in EU, ter predvsem ali je in koliko je izvedljiv?
Zanimive povezave:
www.soyatech.com/soy_facts.htm
www.agricommodityprices.com/soybean.php
www.ncsoy.org/ABOUT&
environmentalcommons.org/cetos/articles/greatreasure.html
Lep pozdrav
Dober predlog je primerno podpreti, brez filozofiranja o možnostih uspeha ali neuspeha, ki ga je lahko deležen.
Sicer je res, da smo za Monsanto mali indijanci. Slovenskega poslanca kupijo tako kot mi par krompirjev na tržnici.
Slovenija bo precej mlačna glede tega, zadevo bi morala urejevati EU. Kar bo zelo težko.
Skoraj utopično je pričakovati, da bi se zganila vsa evropska javnost - če bi izvršila pritisk nad svojimi politiki ter nad Brusljem in bi se obenem povečala samooskrba itd. (torej več hkratnih ukrepov), bi bila morda zadeva izvedljiva. Sedaj ni, ker vsak posameznik tako jreče, da je to nemogoče doseči. Ker je takšnih posameznikov preveč, res ni.
Potreben bo premik v glavah večjega števila ljudi, ter od besed k dejanjem. Do tja je še dolga pot.
Odličen predlog, vendar neizvedljiv, ker ima Monsanto ogromno moč. A to moč mu lahko vzamemo, če bi ljudje (nekateri jih imenujejo potrošniki) že enkrat dojeli, kaj se skriva v gensko spremenjeni hrani ter vseh pesticidih. A ljudi "farbajo" z primanjkljajem v zdravstveni blagajni.
Ko bi dojeli, da je hrana zdravilo (Sokrates), bi prvič imeli zdravo (BIO) hrano, nova delovna mesta, veliko manj bolezni, višek denarja v zdravstveni blagajni, ...
Nekaj takega so začeli s projektom Urbane Brazde.
Še ne predlog: en udarec Monsantu bi že bil, ko bi cela Evropa uvedla brezmesni dan v tednu po vzoru Anglije.
Se strinjam, vandar je Monsato lobi tako močan , da ubija ljudi ki se ne strinjajo z njimi in neprestano podkupuje znanstvenike. Poleg tega smo vezani še na Evropo. Predlagati bi morali evropskim poslancem, da to sprejmejo. Pa tudi ti tega ne morejo.
Žal!
Seveda je absurd, da uvažamo hrano, doma pa imamo ogromno neobdelane zemlje.