Sprememba zakona o izvršbi

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

V zvezi s predlogi Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pojasnjuje, da se vprašanja, povezana s kazensko odgovornostjo, urejajo v Kazenskem zakoniku, ne pa v ZIZ, ki ureja civilni sodni postopek izvršbe. V sistemu izvršbe na podlagi verodostojne listine se predlogu za izvršbo ne prilaga listin, saj sodišče vsebinsko ne presoja utemeljenosti zahtevka, ampak je sklep o izvršbi izdan avtomatsko in sicer že v nekaj dneh. Če dolžnik ne ugovarja sklepu o izvršbi (do česar mora seveda imeti pravico, saj je njegov ugovor lahko utemeljen) je tak sistem gotovo zelo ugoden za upnika, saj pride hitro in enostavno do poplačila svoje terjatve. Elektronsko vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine je močno pospešilo izvršilne postopke in zmanjšalo tako upnikove stroške kot stroške sodišč. Dolžniki vlagajo ugovore zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le v cca 11% zadev, kar pomeni, da je v 89% zadev (teh pa je od ustanovitve Centralnega oddelka za verodostojno listino - COVL leta 2008 vsako leto okrog 200.000) zadeva pravnomočno rešena, ne da bi bilo potrebno zamudno vsebinsko presojanje, ki bi ga bilo treba opraviti, če bi upniki že ob vložitvi predloga za izvršbo prilagali listine. Upniki pridejo tako zelo hitro in poceni do poplačila, če dolžnik le razpolaga s premoženjem, na katerega je mogoče poseči v izvršbi. Problem pavšalnih ugovorov, torej ugovorov, ki jih dolžniki podajajo samo zaradi podaljševanja postopka, ki je izpostavljen v dopisu, je bil naslovljen lansko leto z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-I. Zaradi povečanja plačilne discipline je bilo določeno izboljšanje položaja upnikov v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine s spremembo ureditve predhodnih odredb zaradi omejitve pavšalnih ugovorov. Olajšani so bili pogoji, pod katerimi lahko upnik po dolžnikovem pavšalnem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobi predhodno odredbo, in s tem zavarovanje svoje terjatve, saj upniku ni treba izkazovati nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kar je pogosto zelo težavno. Upnik mora izkazati le, da je dolžnik vložil pavšalen ugovor, ki je bil predložen v pravdo, in predložiti npr. pogodbo z dolžnikom, ali drugo listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. Na podlagi tako pridobljene predhodne odredbe so lahko na primer (odvisno od predloga) dolžnikova sredstva na banki blokirana do višine denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, dolžnikove premičnine zarubljene itd. in s tem upnikova terjatev zavarovana. S predhodno odredbo je upnik zavarovan tudi v razmerju do drugih upnikov. Kljub temu, da je novela ZIZ-I, ki je določila omejitve pavšalnih ugovorov, začela veljati šele v aprilu 2011, COVL za leto 2011 že beleži določen upad že tako majhnega števila ugovorov zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (10,6%). Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo v zvezi s predlaganimi spremembami meni, da je veljavna ureditev Zakona o izvršbi in zavarovanju ustrezna, zato njene spremembe niso potrebne.