Glasnost reklamnih sporočil na TV

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Zakonodaja s področja (avdiovizualnih) medijev podrobno ureja oglaševanje v televizijskih programih ter pri tem skladno z evropskimi direktivami določa zlasti naslednje zahteve, in sicer, da je televizijsko oglaševanje jasno razpoznavno, da ga je mogoče ločiti od uredniško oblikovanih vsebin, ter da televizijsko oglaševanje objavlja v posebnih blokih, tako da je optično in zvočno jasno ločeno od drugih programskih vsebin. Pri zadevnem predlogu pa gre, za razliko od prej navedenega, predvsem za vprašanje tehničnih vidikov produkcije programskih vsebin in oglasov ter oddajanja programov , ki pa ga veljavna zakonodaja s področja medijev ne ureja. Ministrstvo, pristojno za medije, v zvezi s tem odgovarja, da bo zadevno problematiko glede glasnosti reklamnih sporočil v televizijskih programih podrobno proučilo, ko se bo spreminjala zakonodaja s področja medijev, pri čemer bomo poskušali upoštevati tudi zadevne pripombe ter seveda evropska priporočila in direktive, ki urejajo to področje. Ker je področje oglaševanje v televizijskih programih urejeno v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, je ministrstvo za podajo mnenja oziroma stališča do zadevne problematike zaprosilo tudi Agencijo za pošto in elektronske komunikacije, saj je izvajanje tega zakona v njeni pristojnosti. Odgovor agencije, kateremu je priloženo tudi Priporočilo Evropske zveze za radiodifuzijo glede normalizacije glasnosti in največjega dovoljenega nivoja avdiosignalov (EBU R 128), prilagamo v prilogi.

Odziv Agencije za pošto in elektronske komunikacije Seznanjamo vas, da tudi sami zaznavamo omenjeni problem. V splošnem gre za zelo različne glasnosti posameznih programskih vsebin oziroma programov. Deloma ta problem izhaja iz različne dinamike posameznih delov programa, deloma pa producenti oziroma izdajatelji namenoma vplivajo na glasnost posameznih vsebin. Ta problem je še dodatno pereč pri oglasnih sporočilih, kjer je glasnost pogosto višja kot sicer. Ker se z omenjeno problematiko srečujejo tudi druge države in ker so nedoslednosti v različni glasnosti med programi pogost vzrok za pritožbe gledalcev in poslušalcev, je Evropska zveza za radiodifuzijo (EBU) pripravila poročilo R 128, ki obravnava ravno to problematiko. Dokument EBU R 128 vsebuje priporočila, ki naj se uporabljajo pri produkciji in predvajanju avdio signalov. Agencija je mnenja, da omenjena problematika ne zadeva Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Zakon namreč ne obravnava tehničnih vidikov produkcije in oddajanja programov. V nekaterih državah (na primer v Nemčiji) so se izdajatelji soglasno dogovorili za spoštovanje priporočila EBU R 128. Podobne pristope uvajajo tudi v drugih državah. V splošnem ne gre za nek predpis, ki bi zahteval spoštovanje določenih tehničnih parametrov, ampak za tehnično ozaveščene izdajatelje, ki sledijo priporočila in dobrim praksam. Glede analognih zvokovnih radiodifuznih postaj (FM radio) je Agencija že sprejela akt o omejitvah modulacijskega signala analognih zvokovnih radiodifuznih radijskih postaj. Ta akt pripomore tudi k manjšim razlikam glasnosti med posameznimi radijskimi programi. Pri televiziji pa so okoliščine drugačne. Prešli smo na digitalno televizijsko oddajanje, kjer posamezni oddajnik oddaja paket programov oziroma multipleks. Agencija izdaja operaterjem omrežij odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, s katerimi določi tudi tehnične parametre omrežja. Vendar pa operater omrežja oddaja le »signale«, ki mu jih posredujejo posamezni izdajatelji programov in na glasnost nima nikakršnega vpliva. Zaradi tega agencija nima ustrezne podlage zahtevati od operaterjev omrežij karkoli v zvezi z glasnostjo programov, ki jih ti v svojem multipleksu oddajajo. Seveda pa Agencija stremi k zagotavljanju ustrezne kakovosti storitev za končne uporabnike – v tem primeru za televizijske gledalce. Agencija zato namerava organizirati delavnico, na kateri namerava izdajateljem TV programov predstaviti priporočilo EBU in jih tako seznaniti z možnimi rešitvami.