Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ali manj ministrstev res pomeni racionalizacijo javne uprave?

3687 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Ali je zmanjšanje ministrstev res prvi korak do varčevanja in prihrankov v javnem sektorju?

Kot primer lahko zelo hitro izračunamo, da krčenje ministrstev (15 + SVLR + SVREZ + Urad za zamejce = 18) na 12 pomeni 6 ministrov manj, ker pa bodo imeli novi resorji po 2 državna sekretarja smo na isti številki,

18 ministrov + 18 državnih sekretarjev = 36

12 ministrov + 24 državnih sekretarjev = 36

povzročeno pa bo veliko nepotrebnih aktivnosti glede samih selitev, preknjižb, prilagoditvi programske opreme ipd., pri čemer je sama racionalizacija pri obstoječem predlogu nasplošno vprašljiva, saj je združevanje resorjev, ki si vsebinsko niso podobna zelo vprašljivo, v ozadju pa tudi ni izvedene neke konkretne študije same združljivosti področij (gre za hitro odločitev brez preučitve posledic),

zato predlagam da se v tem trenutku ohrani obstoječe stanje in naj se vlada namesto enoletnega ukvarjanja kako bo razporedila javne uslužbence in prilagodila sistem nemudoma loti reševanja akutnih težav gospodarstva in s tem pripomore k zagonu gospodarstva in zagotovitvi dodatnih delovnih mest in se prednostno zastavi plan kako bo počrpala vsa evropska sredstva, ki ji ima Slovenija na voljo.

15 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Š Šale Bobnikar 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 4. 2012

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Ob upoštevanju načela zakonitosti in pravne varnosti državna uprava deluje v skladu z Ustavo Republike Slovenije ter zakoni in podzakonskimi predpisi. V prvem odstavku 120. člena ustave je določeno, da so organizacija uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev zakonska materija. V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 23/99, 119/00, 30/01, 52/02, 123/04, 109/08, 38/10 in 8/12) je določeno, da je vlada najvišji organ državne uprave Republike Slovenije, opredeljuje pa tudi sestavo in delo vlade ter določa resorje, katere vodi minister, ministrstva in njihova delovna področja pa dodatno natančneje določa tudi Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02, 110/02, 56/03, 61/04, 123/04, 93/05, 113/05 - upb4, 89/07, 126/07, 48/09, 8/10, 8/12 in 21/2012). Strukturo vladnih resorjev sicer narekuje več dejavnikov, vsaka koalicija pa to strukturo prilagaja tudi svojim političnim prioritetam. Z organizacijskega vidika je potrebno zagotoviti, da je vlada operativna oziroma, da posamezni resorji niso preobsežni in zato težko obvladljivi, pa tudi ne premajhni, ker ministrstvo z majhnim obsegom nalog zaradi potrebe po organiziranju spremljajočih dejavnosti ni racionalno. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 8/12, ZVRS-F), ki je pričel veljati z dnem 4. 2. 2012, je tako na novo določil ministrico in ministre, ki so v vladi, v prehodnih določbah pa je uredil tudi obveznost uskladitve Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP E, 48/09 in 8/10) s tem zakonom. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št . 21/12) je bil sprejet 9.3.2012, veljati pa je začel z dnem 20. 3.2012. Organizacijske spremembe so bile predlagane s ciljem zagotovitve racionalne organiziranosti državne uprave. Ocenjuje se, da bo izvajanje nalog nove vlade s spremenjeno strukturo lažje in uspešnejše, zmanjševanje števila ministrstev pa predstavlja tudi prvi korak do racionalizacije v javnem sektorju. Upoštevati je potrebno, da bo z združevanjem ministrstev prišlo tudi do organizacijskih sprememb na področju spremljajočih dejavnosti, kar bo prav tako pomenilo bolj racionalno organiziranost. Ocenjujemo, da bodo izvedene organizacijske spremembe dolgoročno pripomogle k racionalizaciji javnega sektorja.

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Kot odgovor na drugi del predloga naj zapišemo, da MGRT v novi sestavi nadaljuje z ukrepi za izboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji tudi s preučevanjem možnosti novih delovnih mest in načrtovanjem učinkovitejšega črpanja razpoložljivih sredstev EU. Ker je drugi del predloga splošne narave, menimo, da nadaljnja obravnava ni potrebna.

Priloge:

Komentarji