4. 2. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Nadzor voda poleg Zdravstvenega inšpektorata RS opravlja tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje ter posamezni občinski in medobčinski inšpektorati. Kmetijska inšpekcija nadzira uporabo organskih in mineralnih gnojil ter uporabo fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih (VVO), ki so opredeljena po vladnih uredbah na državni ravni. (Te uredbe so: Uredba o VVO za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče Uradni list RS, št. 98/2011; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnikov Rižane Uradni list RS, št. 49/2008, 72/2012; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnika Apaškega polja Uradni list RS, št. 59/2007, 32/11; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, Uradni list RS, št. 59/2007, 32/2011; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja Uradni list RS, št. 24/2007, 32/2011; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava Uradni list RS, št. 72/2006, 32/2011; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja Uradni list RS, št. 120/2004, 7/2006, 1/2012, 44/2012; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane Uradni list RS, št. 115/2007 (9/2008 popr.), 65/2012; Uredba o VVO za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko Uradni list RS, št. 24/2012). Poleg tega se uporaba organskih in mineralnih gnojil na kmetijskih površinah, ki niso uvrščena med VVO nadzira na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009 in 5/2013). Na podlagi vseh naštetih predpisov, kmetijska inšpekcija izvaja nadzor v smislu rednih pregledov, kot na podlagi prejetih prijav. Zato se v okviru svojih pristojnosti in v delovnem času odziva na prejete prijave. Odvzem vzorcev površinskih voda, kmetijska inšpekcija že izvaja v primerih, ko nastane sum onesnaženosti vode zaradi iztekanja snovi iz kmetijskih dejavnosti. Nadzor kraških jam kmetijska inšpekcija ne opravlja, saj za take vrste pregledov nima zakonske podlage. Inšpekcija za okolje in naravo na področju voda izvaja nadzor nad emisijami snovi v vode ter urejanjem voda in gospodarjenjem z njimi. V zvezi s tem inšpektorji za okolje in naravo nadzirajo posege na vodna in priobalna zemljišča, izdana vodna dovoljenja in koncesije za večje uporabnike vode, nadzor vodno-gospodarskih objektov, onesnaževanje podzemne vode (z odvajanjem odpadne vode, uporabo fitofarmacevtskih sredstev) ter VVO vodonosnikov. Nadzori se izvajajo v obliki rednih, načrtovanih pregledov v okviru letnega načrta dela, izrednih pregledov, ki so posledica prejetih prijav in kontrolnih inšpekcijskih pregledih. V preteklih letih smo pričeli z bolj sistematičnim nadzorom na področju rabe vode in gospodarjenjem z njo ter smo v ta namen izvedli več usmerjenih in koordiniranih akcij nadzora. Zelo koristen pripomoček pri načrtovanega inšpekcijskega nadzora se je izkazal register vodnih dovoljenj, objavljen na spletnih straneh Agencije RS za okolje (ARSO). Inšpektorji so obravnavali tudi prejete prijave oziroma obvestila o nepravilnostih pri napovedi za odmero vodnih povračil in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepali. Prav tako so obravnavali tudi prejeta obvestila Direktorata za javne službe v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter izvajanja javne službe zagotavljanje oskrbe s pitno vodo. Vse ugotovljene nepravilnosti so bile tekom inšpekcijskih postopkov odpravljene. Inšpektorji se tudi odzivajo na prijave o domnevnem onesnaževanju voda. Poudariti moramo, da inšpektorji sami ne odvzemajo vzorcev, ker so na podlagi Zakona o varstvu okolja za izvajanje kontrolnih monitoringov pooblaščeni izvajalci monitoringov. V skladu z 18. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005, 45/2007, 79/2009) lahko strokovno oceno o vplivu onesnaževanja podzemne vode izdela pravna ali fizična oseba, ki je za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemnih voda pridobila pooblastilo ARSO. Inšpektorat torej nima zakonske podlage za izdajo pooblastil za opravljanje monitoringov. V primeru jemanja vzorcev domnevno onesnažene vode v jamah, bi torej inšpektor jemanje vzorcev odredil pooblaščenemu izvajalcu monitoringa. Dodati moramo še, da se sistematično vzorčenje pitne vode izvaja pri upravljavcih vodovodov, zavodi za zdravstveno varstvo izvajajo sistematično preverjanje pitne vode, stanje onesnaženja podtalnic pa spremlja Agencija RS za okolje (ARSO) z izvajanjem monitoringa podzemnih voda. Glede vstopa v jame je v zvezi z delom inšpektorjev najpomembnejši 46. člen Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/2004, ZVPJ), ki jasno in nedvoumno določa, da imajo pristojni inšpektorji in naravovarstveni nadzorniki ob vsakem času prost vstop v jame, ob upoštevanju predpisanih varstvenih režimov. Varstveni režim glede vstopa v jamo je natančno določen v 17. členu ZVPJ, in sicer je vstop v odprte jame s prostim vstopom dovoljen vsakomur pod enakimi pogoji, v odprte jame z nadzorovanim vstopom je vstop dovoljen vsakomur, če je nadzorovan, registriran in se izvede v dovoljenem obsegu, kadar je ta predpisan, v zaprte jame pa je vstop prepovedan, razen v primeru znanstveno raziskovalnega in arheološkega dela, ki se lahko izvaja na podlagi dovoljenja ministrstva. Ob tem mora znanstveno raziskovalno in arheološko delo potekati pod strokovnim nadzorom organizacije, pristojne za ohranjanje narave, ki pripravi tudi poročilo o stanju zaprte jame. Če ima jama koncesionarja ali skrbnika, morajo biti ti obveščeni o nameravanem vstopu v jamo. V zvezi z zaračunavanjem vode odjemalcem s strani gospodarskih podjetji predlagamo, da se predlog poda neposredno na gospodarsko družbo, ki vam porabo vode zaračunava.
Odziv Ministrstva za zdravje
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor z rednimi, izrednimi in kontrolnimi inšpekcijskimi pregledi, s katerimi se inšpektorji neposredno na kraju samem prepričajo o dejanskem stanju ter spoštovanju predpisov. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora zdravstvenim inšpektorjem zagotavljajo podporo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Redni nadzor se izvaja po uradni dolžnosti brez posebnih dodatnih povodov v okviru letnega programa. Pogostost rednih inšpekcijskih pregledov je določena na podlagi ocene tveganja, ki upošteva velikost vodooskrbnega sistema in število uporabnikov. Izredni inšpekcijski pregledi se izvedejo v čim krajšem času po vsaki prejeti prijavi ali odstopu drugih služb ter v drugih primerih utemeljenih sumov na kršenje predpisov, ki so v pristojnosti zdravstvenega inšpektorata. Pri kontrolnih pregledih inšpektorji preverjajo, ali je nosilec dejavnosti dejansko odpravil predhodno ugotovljene neskladnosti. Zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov, ki oskrbujejo več kot 50 uporabnikov ali pa oskrbujejo javne objekte, objekte za proizvodnjo živil in objekte za pakiranje pitne vode, preverjajo izvajanje notranjega nadzora po načelih sistema HACCP. Le-ta omogoča upravljavcem prepoznati mikrobiološke, kemične in fizikalne agense, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ter na podlagi teh izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Inšpektorji preverjajo tudi higienske razmere, učinkovitost dezinfekcije pitne vode, če je ta potrebna, pisno gradivo in druge spise, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti, ter ukrepe, ki jih upravljavci izvajajo v primerih neskladnosti, vključno z obveščanjem uporabnikov. Zdravstveni inšpektorji pri nadzoru, poleg sistema notranjega nadzora upravljavcev, pregledajo tudi evidenco vzorčenja pitne vode, rezultate vzorčenja (notranji nadzor upravljavca in monitoring), v primeru neskladnih rezultatov vzorčenja, izvedbo upravljavčevih ukrepov, potrebnih za zmanjšanje tveganja za zdravje uporabnikov in odpravo neskladnosti. Ukrep začasne prekinitve dobave pitne vode izda zdravstveni inšpektor na podlagi mnenja IVZ. Inšpektorat ne izvaja sistematičnega vzorčenja pitne vode, ker se le-ta izvaja pri upravljavcih ter v okviru nacionalnega monitoringa pitne vode. Vzorčenje morajo izvajati upravljavci v okviru svojega notranjega nadzora, ki temelji na načelih HACCP. Le-ta omogoča upravljavcem prepoznati mikrobiološke, kemične in fizikalne agense, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ter na podlagi teh izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Pitna voda se vzorči tudi v okviru sistematičnega preverjanja (monitoringa) pitne vode, s katerim e ugotavlja, ali voda izpolnjuje predpisane zahteve, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Program monitoringa določa mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Poročila o monitoringu pitne vode objavi Zavod za zdravstveno varstvo Maribor na svojih spletnih straneh (http://www.zzv-mb.si/monitoring-pitnih-vod.html). V primerih ko uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi je upravljavec dolžan sam sprejeti ustrezne ukrepe (21. člen Pravilnika o pitni vodi). Pri izbiri ukrepov pa mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, o čemer poda mnenje IVZ (upošteva se tudi tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe pitne vode). V javnih objektih (npr. vrtci, šole, bolnišnice, restavracije) zdravstveni inšpektorji preverjajo stanje njihovega internega vodovodnega omrežja. Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo tveganja, ki se lahko pojavijo na internem vodovodnem omrežju oziroma pri njegovem neprimernem vzdrževanju. Inšpektorji pregledajo dokumentacijo o internem omrežju, vključno z zapisi o ukrepih, ki jih je potrebno izvajati v primeru neskladnosti. Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo načine obveščanja o omejitvah uporabe pitne vode, ki ga izvajajo upravljavci javnih vodooskrbnih sistemov.