Delo študentov,da se šteje kot delovna doba da se prispeva v državno blagajno.

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Analiza obstoječega stanja: Začasno in občasno delo dijakov in študentov (v nadaljevanju: študentsko delo) je sistemsko urejal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip, v nadaljevanju: ZZZPB), ki se je zaradi sprejema novega Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljevanju: ZUTD) prenehal uporabljati z dnem 1. 1. 2011. Glede na to, da se je v obdobju sprejemanja ZUTD istočasno pripravljal tudi nov sistemski predpis na področju urejanja študentskega dela, je ZUTD do začetka njegove uporabe podaljšati veljavnost tistim določbam ZZZPB, ki urejajo področje študentskega dela, in sicer členom 5, 6, 6a, 6b, 6c, 6č, 6d, 6e, 7 in 8 poglavja II Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela. Sistemski predpis, ki bi na novo uredil področje študentskega dela (t.j. Zakon o malem delu), pa je bil v letu 2011 zavrnjen na referendumu, zato je citirana ureditev iz ZZZPB še vedno v veljavi. Po veljavni ureditvi dijak ali študent, ki opravlja študentsko delo, ni vključen v obvezna socialna zavarovanja, zato se mu obdobje opravljanja takšnega dela ne šteje niti v pokojninsko niti v delovno dobo. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Po preučitvi posredovanega predloga menimo, da je imel predlagatelj z uporabljenim terminom »delovna doba« v mislih zlasti tek pokojninske dobe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar bi pomenilo, da bi bilo potrebno na področju študentskega dela določiti obveznost vključitve dijaka in študenta v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (in mogoče tudi v (nekatera) druga obvezna socialna zavarovanja) ter na tej podlagi uvesti obveznost plačevanja prispevkov iz tega naslova. V skladu z veljavnimi sistemi socialne varnosti na splošno je plačevanje socialnih prispevkov pogoj za koriščenje pravic iz različnih socialnih zavarovanj (npr. pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravice do starostne pokojnine, raznih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, starševskega varstva ipd.), vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da bi uvedba takšnega sistema v praksi poleg izboljšav za marsikatero interesno skupino nedvomno povzročila tudi določene nezaželjene posledice, o čemer bi bilo oziroma bo potrebno v fazi sprejemanja zakona doseči neko splošno sprejemljivo rešitev. Posredovani predlog sicer predstavlja le eno od možnosti, ki jih je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ob pripravljanju izhodišč za sistemsko ureditev področja študentskega dela že preučevalo in jih deloma upoštevalo tudi v predlogu Zakona o malem delu, prav tako pa bomo možnosti za upoštevanje posredovanega predloga preučili tudi ob pripravi naslednjega predloga sistemskega predpisa na tem področju. Glede na to, da enoletni moratorij kot posledica referendumske zavrnitve predloga Zakona o malem delu še ni potekel in konkretnih sprememb omenjenega področja v kratkem še ne moremo napovedati, pa bi bila kakršnakoli napoved bodočih rešitev na področju študentskega dela preuranjena.