10. 2. 2012
Odziv Službe vlade za podnebne spremembe
Okoljsko učinkovito poslovanje so že začeli uvajati nekateri državni organi, ki po kratkem preglednem obdobju ugotavljajo pozitivne učinke. Ti se poleg zmanjšanja onesnaženja kažejo tudi v obliki privarčevanih sredstev, saj v teh resorjih že beležijo zmanjšano porabo električne energije, papirja, kartuš in druge pisarniške opreme. Vlada je z namenom prenesti okoljske aktivnosti na vso državno upravo že na svoji 92. redni seji dne 22. julija 2010 sprejela Priporočila za ukrepe okoljsko učinkovite državne uprave[1] ter za koordinacijo in usmerjanje uvajanja Okoljsko učinkovite državne uprave (OUDU) zadolžila Službo Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe.
Služba Vlade RS za podnebne spremembe je z namenom predstavitve programa OUDU 2. novembra 2010 organizirala delovni posvet Okoljsko učinkovita državna uprava,[2] ki so se ga udeležili predstavniki ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb, upravnih enot ter drugih državnih organov. Na posvetu so pridobili temeljna znanja o podnebnih spremembah, ukrepih za zmanjševanje emisij TGP ter možnimi ukrepi za okoljsko učinkovito javno upravo, kot jih je priporočila Vlada. Predstavljeni so bili cilji in razlogi za sprejetje teh ukrepov ter dobre prakse nekaterih državnih organov. Predstavljeno je bilo tudi spletno energetsko knjigovodstvo kot ukrep, ki je za upravljavce javnih stavb že predpisan z Energetskim zakonom[3].
V Priporočilih, ki jih je sprejela Vlada RS, je med drugim zapisano, da naj bo v času ogrevalna sezone (od 1. novembra do 30. aprila) temperatura v delovnih prostorih največ 21 stopinj Celzija, v času sezone hlajenja prostorov (od 1. junija do 31. septembra) pa naj bo temperatura določena na najmanj 24 stopinj. V skladu s tem za udeležbo na sejah Vlade RS in njenih delovnih teles ni priporočeno nošenje suknjiča in kravate. V okviru vzdrževalnih del pa bi bilo treba zagotoviti, da so vsi delovni prostori opremljeni z zunanjimi (fiksnimi ali premičnimi) senčili, vse nove stavbe pa bi morale biti zasnovane in zgrajene tako, da se potrebo po hlajenju delovnih prostorov odpravi oziroma zmanjša na najmanjšo možno mero. V Priporočilih je bilo tudi zapisano, da bo ob obravnavi prvega letnega poročila o izvajanju OUDU Vlada RS proučila možnost obvezne uvedbe okoljskega upravljanja v celotni državni upravi. Do tega zaradi padca Vlade in predčasnih volitev še ni prišlo, načrtuje pa se, da se bo po formiranju nove Vlade tej predstavila ta možnost.
Kot ugotavlja predlog, obstaja v javnih stavbah, kamor prištevamo tudi stavbe ministrstev, velik potencial za učinkovito rabo energije. Brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte in ob racionalni rabi energije ter ustrezni organiziranosti bi bilo možno zmanjšati porabo energije za 10 %. Ob primerni ozaveščenosti uporabnikov teh objektov pa bi lahko prihranili še nadaljnjih 5 % energije. V kolikor k temu dodamo še ustrezne tehnično-investicijske ukrepe, pa bi po strokovnih ocenah potencial učinkovite rabe energije lahko znašal tudi do 50 %.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D) (Ur.l. RS, št. 22/2010), ki ga je Državni zbor sprejel marca 2010, vsebuje nov 66.c člen. S členom 66.c EZ-D se prenaša 1. odstavek 5. člena Direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah[4], po katerem naj bi države članice med drugim sprejele predpise, s katerimi bi postavile javni sektor za zgled drugim sektorjem. Člen določa, da morajo za javne stavbe s površino nad 500 m² upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo in da zanje vlada lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti.
Na osnovi teh določil Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja Pravilnik o energetskem knjigodstvu, ki bo določal tudi obveznost glede oblikovanja programov za učinkovito rabo energije vključno z določitvijo letnih ciljev. Pravilnik bo zastavljen širše, kot določa EZ-D, da bi v njem pokrili celotno porabo energije v javnem sektorju in ne samo porabo energije v javnih stavbah z uporabno površino nad 500 m2. Energetsko knjigovodstvo bo omogočilo razumevanje porabe energije v stavbi in preverjanje doseganja postavljenih ciljev. Na podlagi energetske slike stavbe je mogoče določiti tudi načrt za energetsko sanacijo, če je to potrebno. Pri izvajanju energetske sanacije objekta se izdela prioritetno in terminsko listo ukrepov. Med ukrepe, ki jih je mogoče izvajati takoj brez velikega finančnega vložka štejejo organizacijske in ozaveščevalne ukrepe, ki lahko dajo izredno hitre rezultate.
Ministrstvo za gospodarstvo je v sodelovanju z Institutom "Jožef Stefan" pripravilo osnutek Drugega nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2011–2016 (AN URE 2). AN URE 2 je pripravljen za sprejem na Vladi, predvideva pa v skladu z osnutkom nove Direktive o energetski učinkovitosti do leta 2014 vzpostavitev evidence vseh stavb v lasti državne uprave s površino nad 500 m2 in uvedbo energetskega knjigovodstva. Za stavbe v občinski lasti bo potrebno uvesti energetsko knjigovodstvo do leta 2015.[5]
Predlog torej vsebuje elemente, ki so že načrtovani in se ponekod tudi že izvajajo. Tu velja opozoriti na primere dobrih praks, ki so pokazali, da so tudi ukrepi energetske prenove mogoči – eden takih je primerov je energetska prenova večjih stavb v Občini Jesenice, o čemer piše več na spletni strani http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/energetika/energijska-prenova-na-jesenicah
[3] Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D) (Ur.l. RS, št. 22/2010)
[4] Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS,
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006L0032:SL:HTML