17. 2. 2012
Odziv Ministrstva za zdravje
Vakuumska ekstrakcija ploda je porodniška izhodna operacija, ki je v evropskih državah skoraj popolnoma nadomestila kleščni porod. Indikacije za vakuumsko ekstrakcijo ploda so naslednje:
- zastoj v napredovanju poroda,
- relativno velik plod, temenska vstava, obratna rotacija glavice, ozek medenični izhod, sekundarna slabost popadkov, materina nemoč pri pritiskanju,
- materine komplikacije: kardiovaskularne bolezni, grozeča abrupcija mrežnice, abrupcija posteljice, izčrpanost, preeklampsija,
- fetalni distres.
Vakuumska ekstrakcija ploda je torej porodniška izhodna operacija, ki ima svoje indikacije in je v določenih primerih pri porodu nujna in v rokah izkušenega porodničarja tudi povsem varna tako za novorojenčka kot za porodnico, zato je ne moremo prepovedati z zakonom.
Odgovornosti zdravnikov za svoja dejanja, napake in malomarnosti je urejena v Zakonu o zdravniški službi, ki zdravnika določa kot temeljnega odgovornega nosilca opravljanja zdravstvene dejavnosti, ki je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen. Ravnati se mora po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah. Strokovni nadzor nad delom zdravnikov opravlja Zdravniška zbornica Slovenije, ki v primeru ugotovljenih napak lahko izreče tudi primerne sankcije (tudi trajen odvzem licence). Zdravnik, ki dela neposredno z bolniki, mora biti tudi zavarovan za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
Zakon nadalje tudi natančneje določa obveznosti zdravnikov pri opravljanju zdravniške službe. Kazensko pa je zdravnik po Kazenskem zakoniku odgovoren za kazniva dejanja zoper človekovo zdravje in sicer v primeru opustitve zdravstvene pomoči kot tudi v primeru malomarnega zdravljenja.
Ugotovimo lahko, da da je področje odgovornosti zdravnikov in nadzora nad njimi v zakonih ustrezno urejeno, do težav pa prihaja v praksi, kjer se v glavnem srečamo z izredno zapletenim postopkom dokazovanja zdravniških napak zaradi narave dela, kot tudi drugih razlogov (neizdelanega sistema standardov, pomanjkljivosti v zvezi z organizacijo dela, nepregleden sistem odgovornosti ostalih zdravstvenih delavcev v zdravstvu).
Po Zakonu o pacientovih pravicah lahko pacient najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi pri izvajalcu zdravstvenih storitev vloži zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe. Če je pacient za kršitev izvedel pozneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale pozneje, lahko prvo zahtevo vloži v treh mesecih po preteku prej navedenega roka. Za pomoč se lahko obrne na katerega od zastopnikov pacientovih pravic, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva za zdravje.
