27. 1. 2012
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Zakon o Minimalni plači ZMinP ( Uradni list RS, št. 13 /10) je bil v skladu s postopki, ki jih priporoča konvencija MOD o minimalni plači, pripravljen in sprejet po predhodnem posvetovanju s socialnim partnerji, to je delodajalskimi organizacijami oziroma združenji in sindikati. V strokovni razpravi je bila predlagana tudi rešitev, ki bi rešila problem, na katerega opozarja pisec predloga za spremembo zakona, vendar ni dobila podpore s strani delodajalcev.
Prelog definicije minimalne plače, ki določa, da je le ta plačilo za najenostavnejše delo, bi po mnenju predstavnikov delodajalcev, pomenil prevelik poseg v veljavni sistem plač, predvsem pa je bil po njihovem mnenju nesprejemljiv ob hkratne več kot 20 % povečanju zneska minimalne plače, ki izhaja iz sprejetega zakona.
Zaradi težav, ki bi takojšnji enkraten dvig minimalne plače povzročil mnogim podjetjem, je bila sprejeta rešitev, da se lahko delodajalci z delavci pisno sporazumejo za postopen dveletni prehod na celoten znesek minimalne plače, v vmesnem obdobju pa izplačujejo minimalno plačo vsaj v višini tako imenovanega prehodnega zneska.
Žal se za večino podjetij razmere v teh dveh letih niso spremenile na bolje, zato ni mogoče pričakovati, da bi bil predlog, ki sicer je logičen, bil sprejet. Za mnoga podjetja bo že veliko težav povzročilo dejstvo, da je prehodno obdobje končano in morajo za delo opravljeno od 1. januarja 2012 dalje preiti na izplačilo »polnega« zneska minimalne plače, kar pomeni 9% povečanje.
Sindikati niso nikoli opustili zamisli o tem, da je treba minimalno plačo drugače urediti in so predloge za ustreznejšo definicijo minimalne plače že večkrat posredovali. V trenutnih gospodarskih razmerah tovrstnih sprememb ni mogoče pričakovati, zagotovo pa se bo razprava o tem med socialnim partnerji ponovno odprla.