Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlog za ukinitev subvencionirane srednješolske prehrane

4859 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da se ukine subvencionirana dijaška malica.

Kot zagovor mojega predloga navajam:

1. Hrana, ki je na izbiro obsega 3 menije (vsaj na naši šoli), torej mesni meni, meni za vegetarijance in meni s "hitro prehrano". Pričakovano, 90% dijakov se naroči na meni s "hitro prehrano", in se dnevno prehranjujejo s kebabom, pizzo, hamburgerjem, hot-dogom ipd. Če država že mora subvencionirati šolsko prehrano naj to ne bo podpiranje nezdravega prehranjevanja najstnikov.

Če bi uvedli samo zakon, da v sklopu malice ne sme biti t.i. hitre prehrane, bi se z malice odjavilo vsaj 40% dijakov.

2. Zaradi obvezne tople malice na srednjih šolah se je podaljšal glavni odmor, ki pri nas traja 50 minut. To pomeni, da se pouk konča pol ure kasneje, kot se je pred tremi leti, ko še ni bilo tople malice. Dijaki ekonomske šole imamo na teden vsaj 3x tedensko dnevno po 7 ur, kar pomeni da se nam pouk konča ob 14.30 samo zaradi malice. To pomeni da dijaki v povprečju ob 7.00 vstopijo na avtobus proti šoli, ob 15.30 pa izstopijo iz njega v domačem kraju, torej na dan porabijo okoli 8-9 ur samo za šolske obveznosti. S tem seveda nimajo problemov prebivalci Ljubljane, ki imajo mestni avtobus na vsake 10 minut, večina avtobusnih prevoznikov izven glavnega mesta pa ponuja prevoz vsako uro, ne vsakih 10 minut.

3. Največji problem je, da dijaki ki so naročeni na malico, sploh ne hodijo jesti. Dejansko svojim prijateljim dajo "ključke" oz. čipe s katerimi se čipiraš, da si bil na malici, in jih prijatelji samo čipirajo namesto njih (da njim ni treba plačati, ker v primeru da dijak ne odjavi malice in ne gre jesti, mora plačati celotno malico). Torej, dijaki trošijo denar davkoplačevalcev. Če bi izvedli kdaj popise malic, npr. koliko dijakov je bilo prijavljenih na malico in koliko malic je bilo prevzetih, bi bili verjetno šokirani. Vse malice, ki niso bile prevzete, ampak so bile skuhane zato ker so bile naročene, pa romajo v smeti, to pa je absolutno razmetavanje davkoplačevalskega denarja in tudi same hrane. Če bi bila malica plačljiva v celoti, bi verjetno dijaki se raje odjavili od malice, kot pa plačali nekaj več kot 2 €, pa čeprav ne bi jedli.

4. To, da je topla malica samo izguba denarja, se (vsaj na naši šoli) dokaže s tem, da si dijaki kupujejo sendviče. Na naši šoli imamo nekakšno prodajalno, kjer se da kupiti razne sladkarije, sendviče in sokove. Zanimivo dejstvo je, da med dijaki poteka nekakšno skoraj mesarsko klanje za te sendviče, saj jih pogosto tudi zmanjka.

5. Ker je odmor podaljšan zaradi obvezne tople malice, dijaki, kot se omenila že prej dajo prijateljem čipe od malic oni sami pa gredo v bližnjo gostilno na kavo ali pa v trgovino po nakup svoje malice. Veliko je tudi takšnih, ki gredo najprej na kavo potem pa še na malico, samo zato, da se lahko pri zamujanju k naslednji uri po malici izgovarjajo s tem, da je bila gneča na malici, čeprav vsi pridejo do svoje malice v dvajsetih minutah.

6. Srednja šola ni obvezna. Torej bi bilo prav, da tudi malica ni subvencionirana, saj se vsak izobražuje po svoji volji, ni ga v šolanje v srednji šoli prisilila izobrazba.

7. S tem, ko bi ukinili subvencioniranje tople malice bi dosegli:

- da bi se večina dijakov odjavila od malice, posledično pa tudi tople malice na šolah več ne bi bilo, saj bi bilo premalo naročil,

- preprečili bi tudi dijakom izhode iz šol, saj bi se glavni odmor skrajšal, v dvajsetih minutah je pa nemogoče priti do gostilne, naročiti kavo, jo spiti, plačati in priti nazaj v šolo,

- preprečili bi tudi zamujanje na uro po glavnem odmoru,

- dosegli bi, da dijaki postanejo bolj zavedni, ker s toplo malico imajo nekakšno "potuho" in ne rabijo skrbeti za to, da ne bodo lačni v času pouka. In to je napaka, v teh letih bi se morali najstniki naučiti skrbeti zase in svoje potrebe, in se začeti pripravljati na samostojno življenje.

Mislim, da je tu vredno vzeti v razmislek dejansko funkcionalnost te tople malice v srednjih šolah, ker je to ogromen strošek za državno blagajno, koristi od tega pa skordajda ni, vsaj v tej obliki ne. Časi, s katerimi se borimo, niso ravno naklonjenu temu, da bi razmetavali denar davkoplačevalcev, sploh pa ne temu, da razmetavamo s hrano, medtem ko nekje nekdo strada. Topla malica je bila v osnovi odličen predlog, problem je pa v dijakih, ker ne znajo spoštovati tega kar jim je podarjeno, sploh pa imajo popolnoma neprimeren odnos do hrane, ravno zato predlagam, da se jim to vzame, da se bodo začeli zavedati določenih stvari, ki jih sedaj ne vidijo.

Ta predlog sem spisala na podlagi svojih 3-letnih opažanj dogajanja na naši srednji šoli, predvidevam pa da tudi na drugih ni kaj drugače, vsaj kakor pravijo dijaki, ki obiskujejo druge šole.

Upam, da boste tole vzeli v razmislek.

22 glasov

13 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Fishella 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 1. 2012

Odziv Ministrstva za šolstvo in šport

V letu 2009 je Ministrstvo za šolstvo in šport šolam poslalo vprašalnik z namenom evalvacije izvajanja Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, ki je od leta 2008 dalje vsem dijakom zagotavljal brezplačno toplo malico. Ravnatelji so v anketnem vprašalniku med drugim navajali tudi bistvene pomanjkljivosti v sistemu dijaške prehrane na svojih šolah in izpostavili težavno organizacijo ustreznih odmorov in neustrezen odnos dijakov do brezplačne hrane. Kot ena večjih pomanjkljivosti se je izkazala tudi pretirana količina zavržene hrane.

Ministrstvo za šolstvo in šport je pri kreiranju politike s predlogom novega Zakona o šolski prehrani poiskalo rešitve, s katerimi se na enak način subvencionira šolska prehrana v osnovnih in srednjih šolah. Pri tem je želelo v okviru finančnih možnosti socialno čimbolj pravično urediti šolsko prehrano in jo kombinirati z univerzalno socialno pravico in subvencijo. To pomeni, da ministrstvo šolsko prehrano uvršča v razvojno politiko, pri čemer sledi ciljem zdravega prehranjevanja in vzgojne aktivnosti v šolah.

Obenem je z novim zakonom omogočilo šolam, da dijakom ponudijo bogatejšo hladno malico in ne več nujno topli obrok, s čemer naj bi precej težav pri zagotavljanju ustreznih kapacitet in organizaciji ustreznih odmorov odpadlo. Poleg tega zakon učence, dijake in starše usmerja k odgovornejšemu ravnanju s hrano, saj so dolžni spoštovati šolska pravila evidentiranja v zvezi s koriščenjem dnevnega obroka in so v nasprotnem primeru sankcionirani, tako da morajo ob nespoštovanju teh pravil povrniti celotno vrednost obroka.

Šola mora skladno z določbami zakona v letnem delovnem načrtu opredeliti vsebino, obseg in dejavnosti vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano in vzpodbujanjem kulture prehranjevanja. Na šoli lahko deluje skupina za prehrano, ki je posvetovalno telo ravnatelja.

V pravilih šolske prehrane, ki jih sprejme svet šole, šola opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki, načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. Če na šoli deluje skupina za prehrano se njeno sestavo in število članov določi v pravilih.

Učenec oziroma dijak, ki se želi v šoli prehranjevati, se k šolski prehrani prijavi. S tem nastopi dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev, da bodo spoštovali pravila šolske prehrane, plačevali prispevek za šolsko prehrano, pravočasno odjavili posamezni obrok, plačali polno ceno obroka, če obrok ni bil pravočasno odjavljen. Starši lahko prenesejo obveznost odjave posameznega obroka na dijaka. Šola mora učence ali dijake oziroma starše seznaniti z organizacijo šolske prehrane, pravili ter njihovimi pravicami in obveznostmi. Obroke, ki so bili pripravljeni in jih učenci oziroma dijaki v predvidenem času niso prevzeli, šola brezplačno ponudi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa se dogovori tudi s humanitarnimi organizacijami (npr. Rdeči križ, Karitas, ipd.), da prevzamejo te obroke.

Zakon tudi določa, da morajo šole upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in opredeljujejo tako vzgojno-izobraževalni kot tudi zdravstveni vidik šolske prehrane. Strokovno spremljanje jedilnikov in usmeritev izvajajo pristojne organizacije, ki jih za to pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje.

V šolskem letu 2010/2011 je bilo v srednje šole vpisanih 82.648 dijakov. Na malico je bilo prijavljenih 63.000 dijakov, kar je 76,23% vseh vpisanih dijakov. Kot izhaja iz zakona, so vsi dijaki upravičeni do subvencije, vendar v odvisnosti od socialnega položaja. Tako je bilo do samo splošne subvencije v višini 2/3 cene malice (1,60 EUR) upravičenih 29.591 dijakov, kar je skoraj 47% dijakov, prijavljenih na malico. Do dodatne subvencije v skupni višini 5/6 cene malice (2,01 EUR) je bilo upravičenih 16.214 dijakov, oziroma 25,74% dijakov, prijavljenih na malico. Do polne subvencije oziroma do v celoti brezplačnega obroka (katerega cena je 2,42 EUR) pa je bilo upravičenih 17.195 dijakov, ki predstavljajo 27,29% dijakov, prijavljenih na malico. Skupni delež dijakov, prijavljenih na malico, ki zaradi socialnega položaja prejemajo dodatno subvencijo in ne samo splošne, je bilo tako 52,03%.

Delež neodjavljenih in neprevzetih obrokov, oziroma tistih, ki jih morajo dijaki oziroma njihovi starši plačati v celoti, je bilo v strukturi pripravljenih obrokov 5,02%. V revizijskem poročilu Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, ki ga je pripravilo Računsko sodišče RS je bil delež zavrženih obrokov ocenjen na bistveno višjih 13%. Ob 5% deležu zavrženih obrokov pa je zanimiv tudi podatek, da 25% šol takih obrokov sploh ni imelo, še 26% šol pa jih je imelo do 5% . Nekaj šol pa je odstopalo izrazito navzgor, z njimi bodo opravljeni pogovori o sistemu naročanja in evidentiranja obrokov.

Če v izhodišče postavimo predvideno število obrokov glede na število dijakov, prijavljenih na malico oziroma obroke, ki bi bili pripravljeni, če dijaki obrokov, ki jih ne nameravajo prevzeti, ne bi odjavljali ugotovimo, da je bilo okoli 10% obrokov pravočasno odjavljenih, torej se jih ni pripravljalo in posledično ne zavrglo zaradi neodgovornega odnosa do hrane. Podatek je razveseljiv tudi zato, ker je bil eden od ciljev zakona tudi spodbujanje odgovornega odnosa do hrane in denarja.

Šol, ki same pripravljajo obroke za svoje dijake, je bilo 26 oz. 21%, drugi vzgojno izobraževalni zavodi (osnovne šole in dijaški domovi) so pripravljali obroke za 10 šol (8%). Zunanji izvajalci so bili prisotni na 76 šolah (61%), trije šolski centri pa so kombinirali med možnostmi.

Šole so ponujale obroke pretežno v svojih jedilnicah (62%), dodatnih 10% šol je delu dijakov omogočalo uživanje obrokov v lastni jedilnici, ostalim pa bodisi v drugem vzgojno izobraževalnem zavodu učilnici ali pri zunanjem ponudniku. 8% šol je nudilo obroke v celoti v učilnicah, 9% v celoti pri zunanjem ponudniku in 10% v celoti v jedilnici drugega vzgojno izobraževalnega zavoda.

Če povzamemo vse navedeno ugotovimo, da Zakon o šolski prehrani zagotavlja vse mehanizme za odpravo pomanjkljivosti predhodnega Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Dejstvo je, da je mnogim dijakom obrok, ki ga prejmejo v šoli, nujno potreben, in da je lažje dostopen z možnostjo pridobitve dodatne subvencije. Seveda pa šole k organizaciji šolske prehrane različno pristopajo, zato se žal najdejo tudi neustrezne rešitve. Obroki, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi smernicami, neustrezna organizacija odmorov ter pretirana količina zavrženih obrokov so okoliščine, za odpravo katerih so ustrezni mehanizmi zagotovo na voljo, in so določeni z zakonom.

Priloge:

Komentarji