Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlog za ukinitev subvencionirane srednješolske prehrane

4908 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da se ukine subvencionirana dijaška malica.

Kot zagovor mojega predloga navajam:

1. Hrana, ki je na izbiro obsega 3 menije (vsaj na naši šoli), torej mesni meni, meni za vegetarijance in meni s "hitro prehrano". Pričakovano, 90% dijakov se naroči na meni s "hitro prehrano", in se dnevno prehranjujejo s kebabom, pizzo, hamburgerjem, hot-dogom ipd. Če država že mora subvencionirati šolsko prehrano naj to ne bo podpiranje nezdravega prehranjevanja najstnikov.

Če bi uvedli samo zakon, da v sklopu malice ne sme biti t.i. hitre prehrane, bi se z malice odjavilo vsaj 40% dijakov.

2. Zaradi obvezne tople malice na srednjih šolah se je podaljšal glavni odmor, ki pri nas traja 50 minut. To pomeni, da se pouk konča pol ure kasneje, kot se je pred tremi leti, ko še ni bilo tople malice. Dijaki ekonomske šole imamo na teden vsaj 3x tedensko dnevno po 7 ur, kar pomeni da se nam pouk konča ob 14.30 samo zaradi malice. To pomeni da dijaki v povprečju ob 7.00 vstopijo na avtobus proti šoli, ob 15.30 pa izstopijo iz njega v domačem kraju, torej na dan porabijo okoli 8-9 ur samo za šolske obveznosti. S tem seveda nimajo problemov prebivalci Ljubljane, ki imajo mestni avtobus na vsake 10 minut, večina avtobusnih prevoznikov izven glavnega mesta pa ponuja prevoz vsako uro, ne vsakih 10 minut.

3. Največji problem je, da dijaki ki so naročeni na malico, sploh ne hodijo jesti. Dejansko svojim prijateljim dajo "ključke" oz. čipe s katerimi se čipiraš, da si bil na malici, in jih prijatelji samo čipirajo namesto njih (da njim ni treba plačati, ker v primeru da dijak ne odjavi malice in ne gre jesti, mora plačati celotno malico). Torej, dijaki trošijo denar davkoplačevalcev. Če bi izvedli kdaj popise malic, npr. koliko dijakov je bilo prijavljenih na malico in koliko malic je bilo prevzetih, bi bili verjetno šokirani. Vse malice, ki niso bile prevzete, ampak so bile skuhane zato ker so bile naročene, pa romajo v smeti, to pa je absolutno razmetavanje davkoplačevalskega denarja in tudi same hrane. Če bi bila malica plačljiva v celoti, bi verjetno dijaki se raje odjavili od malice, kot pa plačali nekaj več kot 2 €, pa čeprav ne bi jedli.

4. To, da je topla malica samo izguba denarja, se (vsaj na naši šoli) dokaže s tem, da si dijaki kupujejo sendviče. Na naši šoli imamo nekakšno prodajalno, kjer se da kupiti razne sladkarije, sendviče in sokove. Zanimivo dejstvo je, da med dijaki poteka nekakšno skoraj mesarsko klanje za te sendviče, saj jih pogosto tudi zmanjka.

5. Ker je odmor podaljšan zaradi obvezne tople malice, dijaki, kot se omenila že prej dajo prijateljem čipe od malic oni sami pa gredo v bližnjo gostilno na kavo ali pa v trgovino po nakup svoje malice. Veliko je tudi takšnih, ki gredo najprej na kavo potem pa še na malico, samo zato, da se lahko pri zamujanju k naslednji uri po malici izgovarjajo s tem, da je bila gneča na malici, čeprav vsi pridejo do svoje malice v dvajsetih minutah.

6. Srednja šola ni obvezna. Torej bi bilo prav, da tudi malica ni subvencionirana, saj se vsak izobražuje po svoji volji, ni ga v šolanje v srednji šoli prisilila izobrazba.

7. S tem, ko bi ukinili subvencioniranje tople malice bi dosegli:

- da bi se večina dijakov odjavila od malice, posledično pa tudi tople malice na šolah več ne bi bilo, saj bi bilo premalo naročil,

- preprečili bi tudi dijakom izhode iz šol, saj bi se glavni odmor skrajšal, v dvajsetih minutah je pa nemogoče priti do gostilne, naročiti kavo, jo spiti, plačati in priti nazaj v šolo,

- preprečili bi tudi zamujanje na uro po glavnem odmoru,

- dosegli bi, da dijaki postanejo bolj zavedni, ker s toplo malico imajo nekakšno "potuho" in ne rabijo skrbeti za to, da ne bodo lačni v času pouka. In to je napaka, v teh letih bi se morali najstniki naučiti skrbeti zase in svoje potrebe, in se začeti pripravljati na samostojno življenje.

Mislim, da je tu vredno vzeti v razmislek dejansko funkcionalnost te tople malice v srednjih šolah, ker je to ogromen strošek za državno blagajno, koristi od tega pa skordajda ni, vsaj v tej obliki ne. Časi, s katerimi se borimo, niso ravno naklonjenu temu, da bi razmetavali denar davkoplačevalcev, sploh pa ne temu, da razmetavamo s hrano, medtem ko nekje nekdo strada. Topla malica je bila v osnovi odličen predlog, problem je pa v dijakih, ker ne znajo spoštovati tega kar jim je podarjeno, sploh pa imajo popolnoma neprimeren odnos do hrane, ravno zato predlagam, da se jim to vzame, da se bodo začeli zavedati določenih stvari, ki jih sedaj ne vidijo.

Ta predlog sem spisala na podlagi svojih 3-letnih opažanj dogajanja na naši srednji šoli, predvidevam pa da tudi na drugih ni kaj drugače, vsaj kakor pravijo dijaki, ki obiskujejo druge šole.

Upam, da boste tole vzeli v razmislek.

22 glasov

13 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Fishella 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 1. 2012

Odziv Ministrstva za šolstvo in šport

V letu 2009 je Ministrstvo za šolstvo in šport šolam poslalo vprašalnik z namenom evalvacije izvajanja Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, ki je od leta 2008 dalje vsem dijakom zagotavljal brezplačno toplo malico. Ravnatelji so v anketnem vprašalniku med drugim navajali tudi bistvene pomanjkljivosti v sistemu dijaške prehrane na svojih šolah in izpostavili težavno organizacijo ustreznih odmorov in neustrezen odnos dijakov do brezplačne hrane. Kot ena večjih pomanjkljivosti se je izkazala tudi pretirana količina zavržene hrane.

Ministrstvo za šolstvo in šport je pri kreiranju politike s predlogom novega Zakona o šolski prehrani poiskalo rešitve, s katerimi se na enak način subvencionira šolska prehrana v osnovnih in srednjih šolah. Pri tem je želelo v okviru finančnih možnosti socialno čimbolj pravično urediti šolsko prehrano in jo kombinirati z univerzalno socialno pravico in subvencijo. To pomeni, da ministrstvo šolsko prehrano uvršča v razvojno politiko, pri čemer sledi ciljem zdravega prehranjevanja in vzgojne aktivnosti v šolah.

Obenem je z novim zakonom omogočilo šolam, da dijakom ponudijo bogatejšo hladno malico in ne več nujno topli obrok, s čemer naj bi precej težav pri zagotavljanju ustreznih kapacitet in organizaciji ustreznih odmorov odpadlo. Poleg tega zakon učence, dijake in starše usmerja k odgovornejšemu ravnanju s hrano, saj so dolžni spoštovati šolska pravila evidentiranja v zvezi s koriščenjem dnevnega obroka in so v nasprotnem primeru sankcionirani, tako da morajo ob nespoštovanju teh pravil povrniti celotno vrednost obroka.

Šola mora skladno z določbami zakona v letnem delovnem načrtu opredeliti vsebino, obseg in dejavnosti vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano in vzpodbujanjem kulture prehranjevanja. Na šoli lahko deluje skupina za prehrano, ki je posvetovalno telo ravnatelja.

V pravilih šolske prehrane, ki jih sprejme svet šole, šola opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki, načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. Če na šoli deluje skupina za prehrano se njeno sestavo in število članov določi v pravilih.

Učenec oziroma dijak, ki se želi v šoli prehranjevati, se k šolski prehrani prijavi. S tem nastopi dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev, da bodo spoštovali pravila šolske prehrane, plačevali prispevek za šolsko prehrano, pravočasno odjavili posamezni obrok, plačali polno ceno obroka, če obrok ni bil pravočasno odjavljen. Starši lahko prenesejo obveznost odjave posameznega obroka na dijaka. Šola mora učence ali dijake oziroma starše seznaniti z organizacijo šolske prehrane, pravili ter njihovimi pravicami in obveznostmi. Obroke, ki so bili pripravljeni in jih učenci oziroma dijaki v predvidenem času niso prevzeli, šola brezplačno ponudi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa se dogovori tudi s humanitarnimi organizacijami (npr. Rdeči križ, Karitas, ipd.), da prevzamejo te obroke.

Zakon tudi določa, da morajo šole upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in opredeljujejo tako vzgojno-izobraževalni kot tudi zdravstveni vidik šolske prehrane. Strokovno spremljanje jedilnikov in usmeritev izvajajo pristojne organizacije, ki jih za to pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje.

V šolskem letu 2010/2011 je bilo v srednje šole vpisanih 82.648 dijakov. Na malico je bilo prijavljenih 63.000 dijakov, kar je 76,23% vseh vpisanih dijakov. Kot izhaja iz zakona, so vsi dijaki upravičeni do subvencije, vendar v odvisnosti od socialnega položaja. Tako je bilo do samo splošne subvencije v višini 2/3 cene malice (1,60 EUR) upravičenih 29.591 dijakov, kar je skoraj 47% dijakov, prijavljenih na malico. Do dodatne subvencije v skupni višini 5/6 cene malice (2,01 EUR) je bilo upravičenih 16.214 dijakov, oziroma 25,74% dijakov, prijavljenih na malico. Do polne subvencije oziroma do v celoti brezplačnega obroka (katerega cena je 2,42 EUR) pa je bilo upravičenih 17.195 dijakov, ki predstavljajo 27,29% dijakov, prijavljenih na malico. Skupni delež dijakov, prijavljenih na malico, ki zaradi socialnega položaja prejemajo dodatno subvencijo in ne samo splošne, je bilo tako 52,03%.

Delež neodjavljenih in neprevzetih obrokov, oziroma tistih, ki jih morajo dijaki oziroma njihovi starši plačati v celoti, je bilo v strukturi pripravljenih obrokov 5,02%. V revizijskem poročilu Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, ki ga je pripravilo Računsko sodišče RS je bil delež zavrženih obrokov ocenjen na bistveno višjih 13%. Ob 5% deležu zavrženih obrokov pa je zanimiv tudi podatek, da 25% šol takih obrokov sploh ni imelo, še 26% šol pa jih je imelo do 5% . Nekaj šol pa je odstopalo izrazito navzgor, z njimi bodo opravljeni pogovori o sistemu naročanja in evidentiranja obrokov.

Če v izhodišče postavimo predvideno število obrokov glede na število dijakov, prijavljenih na malico oziroma obroke, ki bi bili pripravljeni, če dijaki obrokov, ki jih ne nameravajo prevzeti, ne bi odjavljali ugotovimo, da je bilo okoli 10% obrokov pravočasno odjavljenih, torej se jih ni pripravljalo in posledično ne zavrglo zaradi neodgovornega odnosa do hrane. Podatek je razveseljiv tudi zato, ker je bil eden od ciljev zakona tudi spodbujanje odgovornega odnosa do hrane in denarja.

Šol, ki same pripravljajo obroke za svoje dijake, je bilo 26 oz. 21%, drugi vzgojno izobraževalni zavodi (osnovne šole in dijaški domovi) so pripravljali obroke za 10 šol (8%). Zunanji izvajalci so bili prisotni na 76 šolah (61%), trije šolski centri pa so kombinirali med možnostmi.

Šole so ponujale obroke pretežno v svojih jedilnicah (62%), dodatnih 10% šol je delu dijakov omogočalo uživanje obrokov v lastni jedilnici, ostalim pa bodisi v drugem vzgojno izobraževalnem zavodu učilnici ali pri zunanjem ponudniku. 8% šol je nudilo obroke v celoti v učilnicah, 9% v celoti pri zunanjem ponudniku in 10% v celoti v jedilnici drugega vzgojno izobraževalnega zavoda.

Če povzamemo vse navedeno ugotovimo, da Zakon o šolski prehrani zagotavlja vse mehanizme za odpravo pomanjkljivosti predhodnega Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Dejstvo je, da je mnogim dijakom obrok, ki ga prejmejo v šoli, nujno potreben, in da je lažje dostopen z možnostjo pridobitve dodatne subvencije. Seveda pa šole k organizaciji šolske prehrane različno pristopajo, zato se žal najdejo tudi neustrezne rešitve. Obroki, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi smernicami, neustrezna organizacija odmorov ter pretirana količina zavrženih obrokov so okoliščine, za odpravo katerih so ustrezni mehanizmi zagotovo na voljo, in so določeni z zakonom.

Priloge:

Komentarji




  • x xing

    Ne moreš gledati le z vidika svoje šole. Veliko šol je takih, da v bližini nimajo trgovin ali pa dijakom ne pustijo zapuščati šole do konca pouka, zato jih na teh šolah velika večina je šolsko malico. Res je, da zaradi malice kasneje pridemo domov, ampak naši možgani težko zdržijo brez hrane 6 ali 7 ur, zato malica mora biti. Trdiš, da je srednja šola izbira posameznika in naj bi bila tudi šolska malica izbira posameznika. Torej naj bi jedli le tisti, ki si malico lahko privoščijo, drugi pa se ne bi smeli izobraževati ali pa bi bili cel čas pouka lačni in posledično imeli slabše ocene?

  • F Fishella

    Ta odziv pristojnega organa naj bi bil odgovor na predlog ali en kup absurdnih številk brez vsakršne povezave s predlogom? mislim da drugo.

  • p pravica_ljudem

    Mislim da bi že s tem veliko naredil ko bi ukinil "fast food". Če pa tud to ne bi pomagalo potem pa blo fajn še kaj spremenit.

  • P PCer

    Vse šolske kuhinje naj se obvezno in v celoti oddajo v obratovanje za gostinsko dejavnost usposobljenim privatnikom po pogodbi. Šole niso prehranski obrati!

     

    • f frfi

      Ja kakšne pa bodo tam cene, bo ceneje ali kaj? Privatnik bo še dražji in oderuški!

      Pa še davčne blagajne je potrebno čim prej uvesti, tukaj je veliko goljufij in zatajitve davkov.

  • z znalček

    Proti. Slabosti v izvedbi naj ne pomenijo ukinitve neke pozitivne stvari, pač pa naj se odpravijo slabosti.

  • M Marija Krajnc

    Za dijake se naj uvede topli obrok brez možnosti nabave hitre hrane, saj so toplega obroka več kot potrebni.

    • F Fishella

      Torej to pomeni, da je potrebno zapreti vse trgovine na relaciji 2 km?

  • d darko22

    Pisec tega predloga je gledal izredno egoistično v to področje in z nekim negativnim nastrojenjem proti temu problemu.

     

    Poglejmo prvo nasprotovanje.

    1. Če učenec ima 7 ur pouka in to je recimo od 7:30 pa do 14:30 mora biti že po koncu iz oddaljenega kraja ob 4:30 potem se uredi in gre recimo na avtobus. KEr pa nima dobrih vez mora zato priti prej kakšnih 45 minut.

    2. Ko konča pouk gre čimprej na avtobu in potem se zaspelje do svojega kraja. TAko se pripelje domov šele ob 16:00 in v domači hiši je recimo ob 16:45. Odsoten je več kot 12 ur.

    3. Delavcu pa pripada malica za 8 ur.

     

    Torej ti trdiš, da je dovolj če človek oziroma ta študent je samo, ko pride domov po 24 urah. NAmreč vsi vemo, da ob 4:00 uri zjutraj naj se naje za celi dan.

     

    Tvoj predlog je izredno žaljiv in celo gre v nasportje z zdravstveno stroko, ki pa ne priporoča hranjenje samo enkrat na dan.

    Ko pa smo pri čimprejšnjem prihodu domov pa me zanima ali ga uporabite za učenje. Mislim, da ne, ker psihofizično stanje ne omogoča. MAr ne.

    • F Fishella

      Ni egoistično, ampak realistično. Očitno dijaki ne potrebujejo malice, če v tem času ki je namenjen za malico raje hodijo na kavo in si kupujejo sladkarije v trgovinah.

      Glej, pretiravat pa ni treba, vsi pridejo domov najkasneje do pol štirih, razen če zamudijo avtobus, nihče ni odsoten 12 ur.

      Aja a imajo delavci povsod možnost kuhane tople malice? Kakor jaz vem večinoma v trgovinah kupijo nekaj za pojest. Tako je bilo včasih tudi v srednjih šolah, dijakom je pripadal daljši odmor, da so kaj pojedli.

      Glede prihoda domov pa, včasih smo recimo ob pol 2 že bili doma in sem se ob pol 5 šla učiti brez težav, sedaj ko pridem ob treh domov, pa normalno da nimam motivacije da bi se šla takoj učiti.

  • F Fishella

    Lipi, jaz podpiram to, da bodo vzeli štipendije. Kdor hoče imeti denar, naj ga služi tako kot ga služimo nekateri. Če bi sami delali za denar ga vsaj ne bi razmetavali okrog kot ga sedaj. S tem da bi mladini nakazovali otroške dodatke se nikakor ne strinjam, otrok z 12 leti ni dovolj odrasel da bi odraslo ravnal z denarjem. Konec koncev starši skrbijo za otroke in plačujejo njihove izdatke, zato je treba dati denar staršem ali skrbnikom da ga bodo pametno uporabili, ne pa da ga bodo 12 letni mulci razfrčkali okoli. To da bi za otroški dodatek morali kaj narediti je optimističen predlog, na naši šoli je npr v veljavi to, da tisti ki kadijo na šolskem območju ali špricajo pouk morajo po pouku pobirati cigarete in opravljati razna dela okrog šole da odslužijo neopravičene ure ali pač kazensko zato ker so kadili pred šolo. Teh del zmanjka v enem tednu če je na terenu samo 15 učencev (preizkušeno). Kje bi jih bilo potem vseh 500? To se nikakor ne bi obneslo...

    Zatorej sem mnenja, da tisti, ki bi radi denar naj delajo preko študenta pa dvomim da bodo razmetavali z denarjem.

     

    nina77, morate met pa res učinkovit sistem ali pa vas je na šoli samo 100...

  • n nina77

    Ne strinjam se s predlogom, pri nas traja glavni odmor le 30 minut , pouk končajo kot bi ga končali brez subvencionirane malice. Verjetno je težava samo v tem da se šola ni uspela organizirati.Raje se pozanimajte kako delujejo ostale srednje šole.

  • l lipi

    Strinjam se s predlogom. Dodajam pa naslednje: Da se bodo dijaki naučili pametno ravnati z denarjem, naj se otroški dodatki (štipendij mladoletni dijaki že čez tri tedne ne bodo imeli več) nakazujejo neposredno njim, ne pa njihovim staršem. Predlagam, da se del otroškega dodatka nakaže mladini že pri 12 letih, ker takrat so nekateri že zadosti zreli, da se lahko začnejo učiti razpolaganja z denarjem. Predlagam tudi, da bi za otroški dodatek morali tudi kaj narediti - npr. ureditev okolice šole, sodelovanje na ekološki akciji, itd. Tako bi mladina videla, da je treba denar zaslužiti. Tako pa vidim že skoraj odraslo mularijo, ki ne ve, kaj je denar. Posledica: razmetavanje s hrano, itd.

    • h hales
      Komentar je izbrisal avtor komentarja.
  • F Fishella

    Menda je še z zakonom določeno, da mora biti malica vsaj 2 uri pred koncem pouka in ne sme biti preden se pouk začne. Vedeli so, da če bi bila topla malica npr. po pouku je nihče ne bi jedel ker gredo vsi raje domov. To je sedaj že prejšnja vlada namerno uvedla in vsilila to nepotrebno malico. V osnovnih šolah je bilo kosilo recimo po peti uri, ko je imela večina konec pouka razen tistih, ki so imeli izbirne dejavnosti. Dijake pa poleg učnega načrta, ki je pri nas že tako eden težjih v evropi prisilijo še v dodatno izgubo časa s to malico. Potem se pa čudijo da dijaki v šolah dosegajo tako slabe rezultate, vzrok je definitivno to da so v šolah predolgo, drugi vzrok je pa ta da je učni načrt preobremenjujoč, ker obsega 40% predmetov, ki sploh ne sodijo v sklop določene šole.

  • A Ariel

    Se strinjam. Dijakom je potrebno omogočiti, da so čimprej doma, ne pa da se zaradi tople malice, ki je niti ne cenijo, niti ne jedo, podaljša čas zadrževanja v šoli.

  • F Fishella

    Socialno šibkim, vsi pravijo da nimajo denarja itd... dokler imajo njihovi otroci vsak dan 5 evrov da si kupujejo razne sladkarije in sendviče, mislim da še nismo prišli do nivoja tistih socialno šibkih. In to ni problem samo v ozaveščenosti, problem je ker država to omogoča. Če država takšnega početja ne bi omogočala, ga ne bi bilo. Skoraj vsak dan se najde profesor, ki ima kakšno manjše "neumestno predavanje" med uro ravno o tem problemu kako dijaki ravnajo s hrano in štipendijami, ampak jih 90% sploh posluša ne, od tistih 10% ki posluša se jih pa večina smeji. Včasih moramo tudi delati projekte na te teme ali kaj podobnega, ampak ni učinka.

    Pred tremi leti ko je prišel v veljavo zakon o topli malici smo morali dijaki pri pouku slovenščine napisati esej, v katerem smo izrazili svoje mnenje o topli malici v šoli. Sama sem napisala nekaj podobnega kot sem v predlogu zgoraj, naš profesor slovenščine je bil pa takrat še ravnatelj šole, ampak to nanj ni imelo učinka. On v tem ne vidi problema.

    Primaren namen tega predloga je, da se ukine malica zato, ker ponavadi na ljudi besede ne učinkujejo. Učinek je viden šele, ko jim nekaj vzameš. Država je iz srednješolske izobrazbe naredila eno samo potuho! Srednja šola ni osnovna šola, ki je obvezna, zato bi morale biti videne bistvene razlike!

  • S Silver Privat

    Lepo da opozoriš na takšne mahinacije...mislim pa da je tukaj potrebno bolj poiskati tehnično rešitev, kako takšne mahinacije preprečiti. Sama ukinitev malice bi še bolj poslabšala socialno situacijo ne samo socialno šibkim, pač pa bi naredila še večji razkorak med ozaveščenostjo o zdravi prehrani in načinom življenja, ki je za blaginjo v državi zelo pomemben.

     

    Glede na to tehnično težavo bi bilo potrebno več pozornosti nameniti in ozavestiti dijake kaj zdrava prehrana je in jih tudi ozavestiti, da se takšne mahinacije nebi dogajale. Morda tudi pripraviti dobre in kvalitetne menije...ni pa potrebno pretiravati kot v restavracijah...

     

    Še enkrat lepo da opozoriš, kaj se dogaja iz vidika dijakov...predlagam da to tehnično informacijo nasloviš na ravnateljico te šole, upam da je dovolj odgovorna in poslušna tudi do mlajših...srečno ;)

    • D DavidS

      Socialna šibkost se mi zdi slab argument za subvencioniranje dijaških malic. Nesmiselno je namreč vsem subvencionirati malico zaradi tega, ker 10% takšno subvencijo potrebuje.

      Za reševanje socialnih problemov obstajajo drugi, primernejši mehanizmi, kjer bi s takšno količino denarja dosegli neprimerno večji učinek.