5. 1. 2012
Odziv Ministrstva za zdravje
Prehranska dopolnila se razvrščajo med hrano oziroma živila, kot to določa Pravilnik o prehranskih dopolnilih (Ur. l. RS, št. 82/03, 44/04, 72/05, 22/07 in 104/10). Po definiciji so prehranska dopolnila živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano in so koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. V promet se sicer dajejo v obliki, ki je značilna za zdravila, kot so kapsule, pastile, tablete in podobno,vendar se prehranskim dopolnilom v skladu s 7. členom pravilnika pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni. V primeru, da se prehranskim dopolnilom pripisujejo tovrstne lastnosti, se obravnavajo kot zdravila, ki morajo pred dajanjem v promet pridobiti dovoljenje za promet z zdravili. Določena prehranska dopolnila imajo lahko tudi fiziološke učinke, ki pa morajo biti znanstveno dokazani. Tudi vse trditve, ki se na to nanašajo morajo biti v skladu z zakonodajo, ki ureja prehranske in zdravstvene trditve na živilih.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS,št: 72/06 in 76/08) nudi pravno podlago za zagotavljanje pravic zavarovanjih oseb do zdravljenja, zdravstvenih storitev, medicinskih pripomočkov v okviru določenih standardov, zdravil in prehranskih dodatkov za posebne zdravstvene namene, pri katerih strokovna komisija preverja naslednja merila:
- pomen živila za posebne zdravstvene namene z vidika javnega zdravja,
- terapevtski pomen živila za posebne zdravstvene namene,
- prilagojenost sestave hranil v živilu, specifično za bolezen, motnjo ali zdravstveno stanje.
Živila za posebne zdravstvene namene so skupine (kategorije) živil za posebne prehranske namene, ki so pripravljena na poseben način ali imajo posebno sestavo in so namenjena bolnikom, katerih stanje zahteva nadzorovano prehrano ter se uživajo pod zdravstvenim nadzorom. Namenjena so za popolno ali delno prehrano bolnikov. Na podlagi veljavnih predpisov so že sedaj iz javnih sredstev dostopna določena živila za posebne zdravstvene namene, ki so dokazano pomembna za varovanje in ohranjanje zdravja pacientov in imajo velik javni zdravstveni pomen. Ravno tako je možno ta seznam živil za posebne zdravstvene namene, ki so financirana iz javnih sredstev dopolnjevati, vendar morajo le-ta izpolnjevati predpisane pogoje in merila. V skladu s Pravilnikom o razvrščanju živil za posebne zdravstvene namene (Ur.l.RS, št. 110/2010), ki podrobneje določa dostop do teh živil v breme javnih sredstev (v celoti ali delno), se na listo živil razvrščajo:
- živila s prilagojeno sestavo hranil za trajno zdravljenje zavarovanih oseb z vrojenimi motnjami presnove,
- živila za prehransko podporo bolnikov z akutnim poslabšanjem hude kronične bolezni, s hudim telesnim izčrpanjem in za prehransko podporo bolnikov, pri katerih je do takšnega stanja prišlo zaradi stranskih učinkov terapevtskih postopkov, za katere je takšna dopolnilna prehrana potrebna za bistveno izboljšanje kakovosti življenja ali uspeh zdravljenja in
- živila za otroke s hudimi alergijami in drugimi težkimi oblikami intolerance na hrano.
Prehranska dopolnila pa po svojem namenu niso namenjeni zdravljenju in vzdrževanju zdravja, temveč so zgolj dodatek k vsakodnevni prehrani in zaradi tega tudi ne morejo biti uvrščeni v sistem financiranja iz javnih sredstev, kot to velja za zdravila in za določena živila za posebne zdravstvene namene. Zdrav način prehranjevanja in uravnotežena prehrana zagotovo največ pripomoreta k ohranjanju zdravja. Če bi naše prehranjevalne navade vključevale več sezonske zelenjave in sadje ter manj maščob, ogljikovih hidratov ali/in sladkorja, bi pomembno prispevali k ohranjanju zdravja ter k preprečitvi razvoja določenih kroničnih obolenj, kot sta povišan krvni tlak in povišan sladkor v krvi, ki prispevata k razvoju obolenj srca in ožilja. Naravna prehranska dopolnila ne morejo odpraviti zdravstvenih težav, ki si jih lahko povzročimo sami z nezdravim načinom življenja in nezdravim načinom prehranjevanja. Zdravljenje pacientov z zdravili ter prehranjevanje z živili za posebne zdravstvene namene v breme javnih sredstev mora ostati še naprej v pristojnosti zdravnikov in menimo, da predpisov v tem delu ni primerno spreminjati. Samozdravljenje z zdravili brez recepta naj poteka pod nadzorom in svetovanjem magistrov farmacije v lekarnah. Pacienti, ki že prejemajo zdravila na recept ali brez recepta naj jemljejo prehranska dopolnila na podlagi svetovanja izbranega zdravnika ali magistra farmacije v lekarni. Na podlagi podatkov iz svetove strokovne literature je znanih zelo veliko primerov resnih poslabšanj zdravja ter zastrupitev s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo visoke količine vitaminov (tudi pri zdravih ljudeh) ali drugih snovi, ki vstopajo v interakcije z zdravili. Nekritično ali prekomerno uživanje prehranskih dopolnil, pacientom, ki morajo redno jemati zdravila, lahko povzroči resne zdravstvene zaplete ali celo ogroža življenje pacientov.