Ukinimo sindikalne privilegije v javnem sektorju
Javni sektor mora služiti državljanom, ne samemu sebi.
V javnem sektorju imamo visoko stopnjo zaščite zaposlenih, številne pravice in sistem, v katerem se uspešnost prepogosto ne meri, slabo delo pa nima posledic.
Sindikati so iz zaščitnikov delavskih pravic ponekod postali zaviralci nujnih sprememb in modernizacije države.
Predlagam korenito reformo:
- Konec posebnih sindikalnih privilegijev v javnem sektorju.
- Plačilo in napredovanje glede na rezultate, ne zgolj delovno dobo.
- Jasno merjenje produktivnosti in kakovosti dela.
- Enaka odgovornost za rezultate kot v gospodarstvu.
- Lažje nagrajevanje najboljših in ukrepanje proti neučinkovitosti.
Poglejmo številke: Po podatkih SURS je bila julija 2026 povprečna bruto plača v javnem sektorju 3.085,80 €, v zasebnem pa 2.529,39 €. To je približno 22 % več. Razlika ima tudi strukturne razloge, vendar odpira vprašanje, ali državljani za svoj denar dobijo dovolj učinkovite javne storitve.
76. člen Ustave RS zagotavlja sindikalno svobodo. Če želimo korenito spremeniti položaj sindikatov, moramo odpreti tudi razpravo o spremembi ustave. Temeljno pravico do združevanja je treba ločiti od posebnih privilegijev in vpliva na upravljanje javnega sektorja.
Pravice zaposlenih morajo biti zaščitene. Toda pravice ne morejo obstajati brez odgovornosti.
Država obstaja zaradi državljanov, ne zaradi sindikatov.