Odgovornost za grožnje in sovražni govor v spletnih komentarjih ter večja preglednost platform
Komentarji pod novicami na slovenskih spletnih medijih in na družbenih omrežjih so polni groženj, spodbujanja sovraštva, žaljivk in neresnic. Mediji komentarje pogosto pustijo odprte, dokler članek prinaša klike, zaprejo pa jih šele, ko škoda že nastane. Avtorji groženj praviloma ne nosijo posledic.
Grožnje in javno spodbujanje sovraštva so kazniva po Kazenskem zakoniku, Zakon o medijih (ZMed-1) prepoveduje spodbujanje sovraštva v medijih, Akt o digitalnih storitvah (DSA) pa platformam nalaga obravnavo prijav nezakonitih vsebin. Manjkajo pa jasne obveznosti medijev pri komentarjih, hitra obravnava kršiteljev in preglednost nad tem, kako se prijave obravnavajo.
Predlog ločuje dve stvari:
- nezakonite vsebine (grožnje, javno spodbujanje sovraštva), za katere morajo slediti ukrepi in posledice,
- napačne ali zavajajoče trditve, ki niso nezakonite in jih ni treba brisati, ampak jim je treba dodati kontekst.
1. VEČJI SPLETNI MEDIJI: ALI MODERIRAJO ALI NIMAJO KOMENTARJEV
Ministrstvo za kulturo naj pripravi dopolnitev ZMed-1, ki velja za spletne medije, vključene v merjenje obiskanosti MOSS, z enoletnim prehodnim obdobjem. Zakon naj izrecno določa:
- medij, ki omogoča komentarje, mora zagotoviti moderiranje, ki očitno nezakonite komentarje (grožnje, spodbujanje sovraštva) odstrani najkasneje v 24 urah od objave ali prijave. Če tega ne zagotovi, komentarje pod člankom izklopi.
- o kaznivosti dokončno odloča sodišče. Medij, ki je v mejnem primeru ravnal v dobri veri in po objavljenih pravilih, za to ni odgovoren.
- uporabnik, čigar komentar je odstranjen, je o tem obveščen in se lahko pritoži.
- komentirajo lahko registrirani uporabniki s potrjenim e-naslovom ali telefonsko številko, ki jo vidi samo medij in jo hrani samo, dokler račun obstaja. Javno se lahko prikaže vzdevek.
- enaka pravila veljajo za komentarje na profilih medija na družbenih omrežjih, v obsegu, ki ga orodja platforme medijem omogočajo.
- za ponavljajoče se kršitve sledijo stopnjevane globe.
2. NAPAČNE TRDITVE: KONTEKST NAMESTO BRISANJA
- Ministrstvo za kulturo naj v razpisih za medije uvede ločen sklop za neodvisne organizacije za preverjanje dejstev. Prejemnike izbere neodvisna komisija po javnih merilih, odločitve in prejemniki se javno objavijo.
- Mediji naj omogočijo, da se pri komentarjih s preverljivimi dejanskimi trditvami doda obrazložena povezava na preverjen vir, ki jo avtor komentarja lahko izpodbija. Mnenja, satira in politične ocene se ne označujejo.
- Država preverjanje dejstev financira, ne odloča pa o resničnosti vsebin.
3. HITRE POSLEDICE ZA AVTORJE GROŽENJ IN SOVRAŽNEGA GOVORA
- Vrhovno državno tožilstvo naj izda splošno navodilo, da se prijave spletnih groženj in javnega spodbujanja sovraštva obravnavajo prednostno, v jasnih primerih pa se uporabi kaznovalni nalog, ki omogoča izrek kazni brez glavne obravnave.
- Policija naj določi kontaktne osebe za spletna kazniva dejanja na vseh policijskih upravah in omogoči prijavo prek spleta z dokazi (posnetek zaslona, povezava).
- Policija in tožilstvo naj enkrat letno javno objavita število prijav, število zadev, predanih tožilstvu, in število izrečenih kazni.
4. DRUŽBENA OMREŽJA (FACEBOOK, INSTAGRAM, TIKTOK, X, YOUTUBE ...)
- AKOS naj objavi poziv in aktivno povabi slovenske organizacije s področja sovražnega govora, da zaprosijo za status zaupanja vrednega prijavitelja po DSA, ki omogoča prednostno obravnavo prijav nezakonitih vsebin.
- AKOS naj enkrat letno javno objavi pregled pritožb, ki jih je prejel glede ravnanja platform, ter jih po potrebi posreduje Evropski komisiji.
- Vlada naj Evropsko komisijo uradno pozove, naj na podlagi poročil platform o preglednosti oceni, ali zelo velike platforme zagotavljajo ustrezno moderiranje v slovenskem jeziku.
- Vlada naj zaveže ministrstva in vladne službe, da na uradnih profilih komentarje moderirajo po javno objavljenih pravilih ali jih izklopijo. Zakonitih kritik in nestrinjanja se ne sme odstranjevati.
ZAKAJ:
Svoboda izražanja ne vključuje pravice do groženj in spodbujanja sovraštva brez posledic. Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Delfi proti Estoniji presodilo, da je odgovornost komercialnega portala za očitno nezakonite komentarje lahko skladna s svobodo izražanja. Hkrati predlog ne posega v pravico do mnenja: napačnim trditvam se doda kontekst, ne brišejo se.