Uvedba obveznega obsega družbeno koristnega dela za delovno zmožne prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka
Sistem socialne varnosti mora temeljiti na solidarnosti, pravičnosti in vzajemnosti. Izvedba! Denarna socialna pomoč (DSP) in varstveni dodatek sta namenjena tistim, ki si začasno ali trajno ne morejo sami zagotoviti materialne varnosti. Vendar pa morajo delovno zmožni posamezniki, ki prejemajo denarno podporo skupnosti, po svojih najboljših močeh prispevati k tej isti skupnosti.
V praksi se pogosto soočamo s situacijo, ko delovno zmožni prejemniki socialnih transferjev dolgo ostajajo zunaj trga dela in ne prispevajo k javnemu dobru, medtem ko primanjkuje delovne sile pri urejanju okolja, pomočeh v lokalni skupnosti in drugih nematerialnih opravilih. Obstoječi mehanizmi niso dovolj učinkoviti ali pa ne zagotavljajo redne vključenosti prejemnikov v družbeno koristen rad.
S tem predlogom se sledi načelu vzajemnosti: družba pomaga posamezniku v stiski, posameznik pa v okviru svojih zmožnosti vrača družbi z delom za skupno dobro.
Podrobna vsebina predloga in rešitve:
1. Določitev obveznega mesečnega obsega ur
Splošno pravilo: Za vse delovno zmožne prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se uvede obvezno opravljanje družbeno koristnega dela v obsegu npr. 20 do 40 ur na mesec (srazmerno glede na višino prejete pomoči in zdravstveno oziroma družinsko situacijo).
Namen: Ohranitev delovnih navad, preprečevanje socialne izključenosti, pridobivanje novih izkušenj ter neposreden prispevek k lokalni skupnosti.
2. Izjeme (Kdo je izzet iz obveznosti):
Da bo sistem pravičen in ustaven, se obveznost ne uporablja za:
Osebe s popolno ali delno nezmožnostjo za delo (invalidi, hudo bolni – na podlagi zdravstvenih mnenj).
Starše, ki samostojno skrbijo za predšolske otroke ali otroke s posebnimi potrebami.
Osebe, starejše od določene starostne meje, ali neformalne oskrbovalce družinskih članov.
Prejemnike, ki so že vključeni v formalno izobraževanje, usposabljanje ali programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) z enakovrednim časovnim obsegom.
3. Področja izvajanja družbeno koristnega dela:
Delo se izvaja izključno v javnem interesu in ne sme izpodrivati rednih delovnih mest. Primeri področij:
Urejanje in čiščenje javnih površin: Parki, pešpoti, okolica šol, vrtcev, pokopališč ter lokalna infrastruktura.
Pomoč pri naravnih in drugih nesrečah: Čiščenje vodotokov, urejanje protipoplavnih nasipov, pomoč pri sanacijah po ujmah.
Pomoč v lokalnih javnih zavodih in nevladnih organizacijah: Logistična pomoč v humanitarnih organizacijah (razdeljevanje hrane/oblačil), pomoč pri prireditvah, delo v domovih za starejše (druženje, sprehodi, brez izvajanja strokovne nege, pospravljanje stanovanj).
4. Način izvajanja in nadzor:
Organizacija: Izvajanje del koordinirajo lokalne skupnosti (občine) v sodelovanju s Centri za socialno delo (CSD) in Zavodom RS za zaposlovanje (ZRSZ).
Evidenca ur: Vodenje elektronske ali pisne evidence prisotnosti in opravljenih ur s strani izvajalca (npr. komunalno podjetje, občina, humanitarna organizacija).
Sankcije ob neupravičeni neopravitvi: Če delovno zmožen prejemnik brez opravičljivega razloga (zdravstveni razlogi, razgovor za službo ipd.) ne opravi določenega števila ur, se mu denarna socialna pomoč oz. varstveni dodatek za naslednji mesec ustrezno zmanjša ali začasno zamrzne.
Pričakovani učinki:
Večja pravičnost socialnega sistema: Krepitev zaupanja javnosti v socialno državo in zmanjšanje občutka zlorab socialnih transferjev.
Socialna aktivacija in reintegracija: Prejemniki ohranjajo stik z delovnim okoljem, grajujejo socialno mrežo in povečujejo svoje možnosti za prehod na redni trg dela.
Krajši čas prejemanja pomoči: Spodbujanje aktivnega iskanja redne zaposlitve.
Neposredna korist za lokalne skupnosti: Urejeno okolje ter dodetna pomoč pri javnih delih in humanitarnih projektih.