Razbremenitev visokih plač
Naslov predloga:
Razbremenitev visokih plač z znižanjem najvišje dohodnine na 40 % in ohranitvijo polnih prispevkov (proti socialni kapici)
Vsebina predloga:
Spoštovani,
predlagam spremembo davčne zakonodaje, ki bi najvišjo stopnjo dohodnine (trenutno 50 %) znižala na 40 %, hkrati pa bi v celoti ohranila obstoječi sistem prispevkov za socialno varnost (brez uvedbe socialne kapice).
Trenutni sistem, kjer država posamezniku v najvišjem davčnem razredu odtegne 22,1 % prispevkov in nato od ostanka še 50 % dohodnine, pomeni, da človeku od lastnega zaslužka ostane le slabih 39 % neto plače. Takšna obremenitev je destimulativna, kaznuje visoko izobražene kadre in jih sili v odhod v tujino. Moj predlog ta problem rešuje na pravičen, solidaren in finančno varen način skozi dva ključna stebra:
1. Ohranitev polnih prispevkov (Solidarnost in zaščita javnega zdravstva):
Izrecno nasprotujem uvedbi socialne kapice (ukinitvi prispevkov nad določeno mejo zaslužka). Prispevki za socialno varnost so strogo namenska sredstva, ki se stekajo neposredno na ZZZS (zdravstvo) in ZPIZ (pokojnine). Če bi bogatim te prispevke nad določeno mejo ukinili, bi v zdravstveni blagajni nastala takojšnja finančna luknja.
Prenos tega bremena na splošni državni proračun je sistemsko nevaren, saj v zakonodaji ni nobenega avtomatizma, ki bi zagotavljal, da se zbrana dohodnina neposredno pretoči v bolnišnice. Zdravstvo bi tako postalo talec vsakoletnih političnih barantanj in proračunskih usklajevanj z drugimi resorji (npr. obramba, infrastruktura, birokracija). Zato morajo bogatejši še naprej solidarno plačevati enak odstotek prispevkov od celotne plače kot vsi ostali.
2. Znižanje najvišje dohodnine na 40 % (Razumnost in spodbuda):
Razbremenitev visokih plač se mora izvesti tam, kjer ima država največ manevrskega prostora – pri dohodnini, ki je prihodek splošnega proračuna. Z znižanjem najvišje dohodninske stopnje s 50 % na 40 % bi posamezniku v najvišjem razredu od bruto plače ostalo 46,8 % neto izplačila. To se močno približa psihološki meji 50 %, kjer človeku dejansko ostane skoraj polovica tistega, kar je zaslužil.
Sklep:
S tem kombiniranim ukrepom država zmanjša svoj delež v splošnem proračunu (ki se pogosto porablja za neučinkovito javno porabo), hkrati pa v celoti ohranja polne in stabilne namenske blagajne za javno zdravstvo in pokojnine. Rezultat bi bil večja motivacija za vrhunske strokovnjake, manjši beg možganov in pravičnejši sistem, ki ne kaznuje uspeha, a ohranja močno socialno državo.
Prosim Vlado RS in Ministrstvo za finance, da ta predlog preučita kot uravnoteženo in varno alternativo v okviru prihodnjih davčnih reform.