Ukinimo delovno uspešnost v javnem sektorju
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije prouči možnost odprave obstoječega sistema delovne uspešnosti v javnem sektorju oziroma njegovo nadomestitev s preglednejšim in objektivnejšim sistemom nagrajevanja. Delovna uspešnost javnih uslužbencev je trenutno urejena v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki določa pogoje, kriterije in način izplačevanja dela plače za delovno uspešnost. Zakon med drugim predvideva obvezno zagotavljanje sredstev za ta namen ter njihovo razdelitev na podlagi doseganja nadpovprečnih rezultatov oziroma povečanega obsega dela.
Namen delovne uspešnosti naj bi bil nagrajevanje nadpovprečnih delovnih rezultatov. V praksi pa je ugotavljanje delovne uspešnosti pogosto prepuščeno subjektivni presoji vodij, zato zaposleni težko razumejo, zakaj je posameznik prejel določen delež sredstev, drugi pa ne.
Po trenutno veljavni ureditvi je sicer zagotovljena večja transparentnost, saj morajo uporabniki proračuna objavljati podatke o prejemnikih in višini izplačane delovne uspešnosti. Posledično je postalo bolj vidno, da se sredstva pogosto ne razdeljujejo na podlagi jasno merljivih rezultatov dela, temveč na podlagi kriterijev, ki se razlikujejo med posameznimi organizacijskimi enotami in vodji.
V praksi se pojavljajo situacije, ko so višji deleži delovne uspešnosti redno namenjeni vodstvenim delavcem, preostala sredstva pa se razdeljujejo med ostale zaposlene. Pogosto se delovna uspešnost uporablja tudi kot instrument za kompenzacijo razlik v plačah med zaposlenimi, čeprav to ni njen osnovni namen. Tako lahko zaposleni z nižjimi plačami prejemajo višje deleže delovne uspešnosti ne zaradi boljših delovnih rezultatov, ampak zaradi prizadevanj vodij za uravnoteženje plačnih razlik. Posledično delovna uspešnost ne odraža več dejanske uspešnosti posameznika.
Takšen sistem ustvarja občutek neenake obravnave in zmanjšuje zaupanje zaposlenih v pravičnost nagrajevanja. Hkrati spodbuja ugibanja o vplivu osebnih odnosov, naklonjenosti vodij ali drugih subjektivnih okoliščin na razdelitev sredstev.
Glede na administrativne obremenitve, povezane z ugotavljanjem, evidentiranjem in vrednotenjem delovne uspešnosti, ter ob upoštevanju dejstva, da so temeljne delovne naloge javnih uslužbencev že vključene v opis delovnih mest in sistem plač, predlagamo razmislek o ukinitvi instituta delovne uspešnosti kot posebnega dela plače. Sredstva, ki se trenutno namenjajo za izplačevanje delovne uspešnosti, bi bilo mogoče vključiti v sistem osnovnih plač oziroma jih nameniti za sistemske izboljšave plačnega sistema, s čimer bi se povečala preglednost in zmanjšala administrativna zahtevnost postopkov.
Zato predlagam, da se:
• sredstva za delovno uspešnost vključijo v sistemsko urejanje plač zaposlenih,
• ali pa se vzpostavi enoten in objektivno merljiv sistem nagrajevanja, ki bo temeljil na vnaprej določenih, preverljivih in primerljivih kazalnikih dela,
• ter da se zagotovi neodvisen nadzor nad razdeljevanjem teh sredstev,
• oziroma se ukine institut delovne uspešnosti kot posebni del plače in se ta sredstva namenijo npr. za izplačilo uzakonjene božičnice, kjer zaposleni prejmejo dodatek v enakem znesku.