Dodaten pogoj za imenovanje na vladne funkcije
Predlagam, da se med pogoje za izvolitev med poslance, predvsem pa za imenovanje na vse pomembne funkcije v državnih organih (predvsem vladi in državnem zboru) med pogoji uvede moralna neoporečnost. Naj ne bo več pomembno, da je nekdo "nekaznovan", ker mu je bila kazen "izbrisana" ali je kazenski pregon dejanja morda zastaral, niti naj se mu/ji ne dovoli imeti odprtih dolgov iz nepoštenih delodajalskih praks, pomembno naj bo, da je kandidat/ka pošten/a. Ves svet se nam smeji, ker našemu državnemu zboru predseduje kriminalec z obsežno kriminalno zgodovino in odprtimi dolgovi (ki jih po njegovi lastni izjavi niti ne misli plačati), poleg njega pa sedi drugi, ki svojim delavcem dolguje velike zneske, v posmeh vsem poštenim državljanom, pa ga pošljejo kot našega predstavnika celo v evropski parlament. Ta kljukec se povrh izdaja za nekaj, kar ni (in verjetno nikoli ne bo), lažnjivec pa očitno je. Zanimivo, da sta oba iz iste stranke, ki se proglaša za eno, dela pa nekaj povsem nasprotnega.
Slovenija je že leta 1991 pokazala, da nikoli ne bo del Velike Srbije, pa bi nas eden od teh vseeno rad spravil pod Srbe, prav tako smo se jasno postavili na stran združene Evrope, kamor seveda s svojimi civilizacijskimi normami tudi sodimo, zato z neofašistično Rusijo, vojaškim napadalcem na suvereno republiko, nočemo v španovijo, v katero želi, da bi šli. Zato naši predstavniki tam nimajo česa iskati. Če Balkan do te stopnje razumevanja meddržavnih odnosov še ni prišel, naj se civilizira, dokler se pa ne, naj ostane zunaj družbe svobodnih demokracij.
Izvolitev ali imenovanje, o katerem je beseda, je stvar časti. Vprašanje časti je pa strožje kot kazenskopravna zakonodaja. Kdor je storil kakšno kaznivo dejanje, je s tem izgubil svojo čast. Ljudje brez časti pa nas, vsaj mene ne, ne morejo predstavljati, kaj šekle zastopati. Zapravljeno čast, če sploh, se zelo težko dobi nazaj, če pa že, za vedno ostane pečat preteklih nezakonitih dejanj. Nihče od teh, zaradi katerih tole pišem, še ni pokazal, da bi se svojih dejanj sramoval ali jih celo skušal kako popraviti. Navsezadnje, da se take ljudi lahko voli ali imenuje, kaže samo na to, da desna opcija bolestno išče kakršenkoli glas podpore, da bi le ostala na oblasti.
Morda bi kazalo razmisliti tudi o možnosti, da tistim, katerih stranka po javnomnenjskih raziskavah več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje poslancev v državni zbor, funkcija preneha, namesto njih pa se imenuje tistega/o, ki je na volitvah prejel/a relativno največ glasov, ne glede na to, iz katere stranke prihaja.