Denarna socialno pomoč: Trajno nezaposljivi invalidi in tudi bodoče spremembe zakona.
Rad bi predstavil sistemsko vrzel, kjer so trajno nezaposljivi invalidi (brez ali premalo delovne dobe ZPIS) sistemsko ujeti v tako imenovano sivo liso, kjer se popolna nezmožnost za delo obravnava enako kot brezposelnost zdravih posameznikov. Ne zdi se mi pravično, da partner/zakonec nosi celotno breme nezmožnosti za ustvarjanje dohodka.
Še posebej sporno pa je, da trajno nezaposljiv invalid, ki živi v skupnosti, zaradi minimalnega presega cenzusa ni upravičen do nobene denarne socialne pomoči, medtem ko bi v primeru razpada skupnosti (ločitev ali odselitev) prejel vse prejemke. To pomeni, da je za invalida razpad skupnosti finančno ugodnejši od ohranitve skupnosti, kar je v nasprotju z načeli EU prava — zlasti z:
členom 1 Listine EU o temeljnih pravicah (dostojanstvo človeka),
členom 21 (prepoved diskriminacije),
členom 33 (varstvo družinskega življenja),
členom 34 (pravica do socialne varnosti).
Trajno nezaposljivi invalidi se ne moremo primerjati z zdravimi iskalci zaposlitve. Zato menim, da bi morali biti trajni invalidi sistemsko ločeni od zdravih brezposelnih oseb in trajnostno izvzeti iz cenzusnega obravnavanja ter pogojevanja denarne socialne pomoči. Sedanja ureditev povzroča, da oseba, ki ne more delati, tudi ne prejme ničesar, medtem ko kakšna oseba, ki pa res noče delati, prejme. Takšna ureditev ni pravična in ne zagotavlja dostojanstva ter varnosti najranljivejših.