Ker se nam zdi, da veliko mladih ni ponosnih, da so Slovenci in menijo, da je v tujini boljše življenje predlagamo s raznimi programi, spoznavanju slovenske kulture, domoljubjem spodbujati krepitev narodne zavesti.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zahvaljujemo se vam za posredovan predlog, v katerem predlagate, da bi se v vzgojno-izobraževalnem sistemu z različnimi programi, spoznavanjem slovenske kulture in domoljubnimi vsebinami krepila narodna zavest mladih ter njihov odnos do Slovenije.
Predlog odpira pomembno vprašanje poznavanja slovenske kulturne dediščine, jezika, zgodovine in identitete ter njihove vloge pri oblikovanju aktivnih, odgovornih in družbeno vključenih državljanov. V nadaljevanju podajamo pojasnilo glede veljavne ureditve na tem področju.
Slovenska kultura, jezik in identiteta v vzgoji in izobraževanju
Eden izmed temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je ohranjanje in razvijanje slovenske jezikovne in kulturne identitete. To izhaja že iz ciljev sistema vzgoje in izobraževanja, določenih v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23, 22/25 – ZZZRO-1 in 48/25, v nadaljevanju ZOFVI), ki med drugim v 2. členu poudarja razvijanje zavesti o pripadnosti državi Sloveniji in njeni kulturni dediščini ter vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje različnosti in sodelovanje v demokratični družbi.
Vsebine, povezane s slovenskim jezikom, književnostjo, zgodovino, geografijo, kulturno dediščino in državljansko vzgojo, so vključene v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Učenci in dijaki se v okviru različnih predmetov seznanjajo z razvojem slovenske države, zgodovinskimi dogodki, kulturnimi dosežki slovenskega prostora, delovanjem demokratičnih institucij ter pomenom aktivnega državljanstva.
Kulturna vzgoja in spoznavanje dediščine
Šole poleg pouka izvajajo tudi številne dejavnosti, namenjene spoznavanju slovenske kulturne dediščine in krepitvi kulturne zavesti. Mednje sodijo kulturni dnevi, ekskurzije, obiski kulturnih ustanov, sodelovanje z muzeji, arhivi, knjižnicami in drugimi ustanovami s področja kulture ter različni projekti, povezani z lokalnim okoljem in kulturno dediščino.
Pomembno vlogo ima tudi Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (Uradni list RS, št. 61/24), ki med svojimi cilji poudarja dostopnost kulturno-umetnostne vzgoje ter krepitev poznavanja kulturne dediščine in kulturne identitete.
Aktivno državljanstvo in pripadnost skupnosti
Vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj aktivnega državljanstva, odgovornosti do skupnosti ter razumevanje pomena demokratičnih vrednot in človekovih pravic. Pri tem se učence in dijake spodbuja k poznavanju družbenega, kulturnega in zgodovinskega prostora, v katerem živijo, ter k odgovornemu sodelovanju pri njegovem razvoju.
Namen vzgoje in izobraževanja zato ni zgolj posredovanje znanja, temveč tudi oblikovanje posameznika, ki pozna svoje kulturno okolje, razume pomen slovenske države in jezika ter zna hkrati spoštovati kulturno raznolikost in odprtost sodobne družbe.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino se zavedamo pomena poznavanja slovenske kulture, jezika, zgodovine in dediščine za oblikovanje osebne in narodne identitete mladih. Navedene vsebine so že vključene v veljavne vzgojno-izobraževalne programe in se uresničujejo tako pri rednem pouku kot tudi v različnih dejavnostih šol.
Na podlagi navedenega ocenjujemo, da predlog naslavlja pomembno področje, ki je v veljavnem vzgojno-izobraževalnem sistemu že ustrezno zastopano. Ob morebitnih prihodnjih prenovah in posodobitvah programov pa se pozornost še naprej namenja razvijanju poznavanja slovenske kulture, jezika, zgodovine ter aktivnega in odgovornega državljanstva.
Nadalje vas obveščamo, da v skladu z ZOFVI javno veljavne izobraževalne programe sprejema pristojni strokovni svet. Izobraževalne programe pripravljata Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju: ZRSŠ) in Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (v nadaljevanju: CPI), ki sta pristojna tudi za zbiranje predlogov glede novih vsebin in posodabljanje obstoječih programov in sta po Navodilu o vodenju postopkov, priprave, posredovanja v sprejem in objave javno veljavnih izobraževalnih in vzgojnih programov (Uradni list RS, št. 5/11, 10/19) tudi predlagatelja gradiva za obravnavo na pristojnem strokovnem svetu.
Predlagamo vam, da morebitne konkretnejše pobude oziroma predloge vsebin naslovite neposredno na eno ali obe navedeni instituciji.
Še enkrat se vam zahvaljujemo za vaš predlog in interes za razvoj kakovostnega vzgojno-izobraževalnega sistema.