Več vsebin, uporabnih po koncu šole: pisanje življenjepisa, zaposlitveni razgovor, pogodba o zaposlitvi, davki, prva pomoč, najem stanovanja in osnovne pravice potrošnikov.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zahvaljujemo se vam za posredovan predlog, v katerem predlagate večji poudarek vsebinam, ki mladim pomagajo pri prehodu iz izobraževanja v samostojno življenje, zlasti na področjih zaposlovanja, finančne pismenosti, prve pomoči, najema stanovanja in varstva potrošnikov.
Predlog naslavlja pomembno vprašanje uporabnosti znanja in razvoja življenjskih kompetenc, ki jih mladi potrebujejo za uspešno vključevanje v družbo, na trg dela ter za odgovorno upravljanje osebnih in družinskih zadev.
V nadaljevanju podajamo pojasnilo glede veljavne ureditve in izvajanja navedenih vsebin v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Življenjske spretnosti in priprava na trg dela
Vsebine, povezane z načrtovanjem nadaljnje izobraževalne in poklicne poti, pripravo na zaposlovanje, osebno odgovornostjo in aktivnim državljanstvom, so že vključene v vzgojno-izobraževalne programe na različnih ravneh.
V osnovni šoli se učenci z vprašanji poklicne orientacije, spoznavanja poklicev in načrtovanja nadaljnje izobraževalne poti srečujejo predvsem v okviru karierne orientacije, svetovalne službe, dnevov dejavnosti in drugih oblik vzgojno‑izobraževalnega dela.
V srednjih šolah se vsebine, povezane z zaposljivostjo in prehodom na trg dela, obravnavajo zlasti:
Dijaki se tako seznanjajo s pripravo življenjepisa in prijave na delovno mesto, osnovami zaposlitvenega razgovora, pravicami in obveznostmi delavcev ter značilnostmi trga dela.
Finančna pismenost in davki
Finančna pismenost ni samostojen predmet, je pa vključena v različne predmete in aktivnosti. Učenci in dijaki pridobivajo znanja o ravnanju z denarjem, načrtovanju porabe, varčevanju, odgovornem finančnem odločanju in ekonomskih procesih.
Republika Slovenija je leta 2025 sprejela Nacionalni program finančnega opismenjevanja, ki finančno pismenost opredeljuje kot eno ključnih življenjskih zmožnosti posameznika. Program posebej poudarja pomen razumevanja osebnih financ, davkov, varčevanja, finančnih tveganj in sprejemanja odgovornih finančnih odločitev.
V okviru vzgojno‑izobraževalnega sistema in različnih nacionalnih projektov se zato finančne kompetence dodatno krepijo in nadgrajujejo.
Prva pomoč
Vsebine prve pomoči, skrbi za zdravje, varnosti in ravnanja v izrednih situacijah so vključene v več predmetov in dejavnosti, predvsem v okviru:
Številne šole izvajajo tudi dodatna usposabljanja, delavnice in projekte, namenjene pridobivanju praktičnih veščin prve pomoči.
Najem stanovanja in pravice potrošnikov
Vsebine, povezane s pravicami in odgovornostmi potrošnikov ter osnovnim razumevanjem pravnih in ekonomskih vidikov vsakdanjega življenja, so vključene v predmete s področja družboslovja, državljanske vzgoje, ekonomike in podjetnosti ter v različne projektne dejavnosti.
Mladi se pri tem seznanjajo z osnovnimi pravicami potrošnikov, sklepanjem pogodb, odgovornim ravnanjem na trgu ter finančnim načrtovanjem. Posamezne vsebine, povezane z najemnimi razmerji, se lahko obravnavajo znotraj teh sklopov, predvsem v kontekstu vsakdanjega življenja in samostojnosti posameznika.
Nadaljnji razvoj vsebin
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino se zavedamo pomena razvoja uporabnih znanj in življenjskih kompetenc. Tudi pri posodabljanju izobraževalnih programov se namenja posebna pozornost znanjem in spretnostim, ki jih posameznik potrebuje v vsakdanjem življenju, pri vključevanju na trg dela ter pri prevzemanju odgovornosti v družbi.
Ob tem je treba poudariti, da se pri oblikovanju učnih načrtov praviloma zasleduje načelo medpredmetnega povezovanja, zato se številne življenjske vsebine obravnavajo celostno v okviru več predmetov in dejavnosti, ne pa nujno kot samostojni predmeti.
Na podlagi navedenega ocenjujemo, da predlog opozarja na pomembna področja, ki so v veljavnih programih že vključena, pri čemer se njihova uporabnost in povezanost z vsakdanjim življenjem tudi v prihodnje nadalje razvijata v okviru prenove in posodabljanja vzgojno-izobraževalnega sistema.
Nadalje vas obveščamo še, da v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23, 22/25 – ZZZRO-1 in 48/25) javno veljavne izobraževalne programe sprejema pristojni strokovni svet.
Izobraževalne programe, kamor sodijo tudi učni načrti in katalogi znanj za posamezne predmete, pripravljata javna zavoda, in sicer Zavod RS za šolstvo za osnovnošolsko ter gimnazijsko izobraževanje (v nadaljevanju: ZRSŠ) ter Center RS za poklicno izobraževanje (v nadaljevanju: CPI), ki sta po Navodilu o vodenju postopkov, priprave, posredovanja v sprejem in objave javno veljavnih izobraževalnih in vzgojnih programov (Uradni list RS, št. 5/11, 10/19) tudi predlagatelja gradiva za obravnavo na pristojnem strokovnem svetu.
Drugi predlagatelji, ki želijo uvrstiti na pristojni strokovni svet v obravnavo in sprejem posamezen element programa, ki se izvaja kot izobraževalni ali vzgojni program javne službe, morajo svoj predlog posredovati enemu izmed ali obema omenjenima javnima zavodoma.
ZRSŠ in CPI sta pristojna tako za posodabljanje obstoječih programov kot za zbiranje predlogov glede novih vsebin, zato vam predlagamo, da svoje pobude in morebitne konkretnejše predloge vsebin naslovite neposredno nanju, saj sta to organa, ki vodita postopke strokovne presoje ter priprav izhodišč za prenove programov.
Še enkrat se vam zahvaljujemo za vaš predlog in interes za razvoj kakovostnega izobraževanja.