Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev oziroma korenita in stroga zaostritev pogojev za avtomatično združevanje družin tujih delavcev

354 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Predlagam Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru, da v najkrajšem možnem času korenito prenovita zakonodajo s področja priseljevanja in ukineta oz. drastično zaostrita pravico do avtomatičnega združevanja družin za tuje delavce iz tretjih držav. 

Sedanji sistem, ki tujim delavcem (pogosto na delovnih mestih z minimalnimi plačami) omogoča, da v Slovenijo relativno hitro pripeljejo svoje ožje družinske člane, se je izkazal za nevzdržnega in predstavlja resno grožnjo javnim financam ter stabilnosti ključnih družbenih sistemov.

Glavni argumenti za ukinitev/zaostritev so:

1. Preobremenitev javnih storitev (šolstvo in zdravstvo):

Prihod družinskih članov, zlasti otrok in neaktivnih družinskih članov, neposredno polni že tako preobremenjene šolske in zdravstvene bregove. V vrtcih in šolah primanjkuje prostora ter kadra za prilagojen pouk in učenje jezika za novince, kar nično vpliva na raven izobraževanja za vse otroke. Zdravstveni sistem pa se že zdaj duši pod pomanjkanjem osebnih zdravnikov. 

2. Pritisk na stanovanjski trg:

Nenadzorovan priliv družin ustvarja masivno povpraševanje po najemniških stanovanjih, kar neposredno poganja cene nepremičnin v nebo in domačim mladim ter družinam onemogoča reševanje stanovanjskega vprašanja. 

3. Gospodarska laž: Kdo koga vzdržuje?

Argument, da tujci rešujejo slovensko pokojninsko in ekonomsko blagajno, v praksi pogosto ne drži, ko gre za združevanje družin. Če delavec s povprečno ali minimalno plačo v Slovenijo pripelje družino, ki ni ekonomsko aktivna, ti družinski člani pogosto postanejo netočni neto prejemniki socialnih transferjev, šolskih subvencij, otroških dokladov in socialne pomoči, kar sistemu prinaša več stroškov kot koristi. 

4. Konec poceni uvoza delovne sile na račun družbe:

Slovenija ne sme več reševati pomanjkanja delovne sile v določenih panogah tako, da celotno brenovo integracije in socialne države prevali na ramena davkoplačevalcev.

Predlagam naslednje ukrepe: 

Združevanje družin naj se za delavce na delovnih mestih z nižjo in srednjo stopnjo zahtevnosti popolnoma ukine ali pa se časovni pogoj bivanja v RS podaljša na vsaj 5 let neprekinjenega dela in vplačevanja davkov.

Pogoj za združitev mora biti popolnoma samostojna ekonomska vzdržljivost (brez kakršnih koli upravičenosti do socialnih pomoči ali neprofitnih stanovanj) ter dokazano visoko znanje slovenskega jezika s strani vseh družinskih članov še pred njihovim prihodom v državo. 

Čas je, da država postavi interese in zmožnosti lastnih državljanov ter vzdržnost javnih sistemov na prvo mesto.

53 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Črni panter 20 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 11. 2026

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Ministrstvo pojasnjuje, da je Vlada Republike Slovenije na 17. redni seji, ki je potekala 22. 10. 2026, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (EVA 2026-1720-0006) in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlog spreminja ureditev pri združitvi družine državljanov tretjih držav. Uvaja se triletno obdobje zakonitega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji, po katerem lahko uveljavlja pravico do združitve družine (zahtevano obdobje prebivanja se podaljšuje z enega na tri leta). Pogoj triletnega zakonitega prebivanja za priznanje pravice do združitve družine se uvaja tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito v Republiki Sloveniji, razen v primeru mladoletnikov brez spremstva.

Nadalje se spreminja višina splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države in potrdila o prijavi prebivanja državljanu EU, ki se iz osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. aprila 2026 znaša 507,43 evra, zvišuje na dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 1.014,86 evra.

Zvišuje se tudi višina zadostnih sredstev za združitev družinskih članov. Ta sredstva se še vedno določi v skladu z merili (ponderji) za določitev višine minimalnega dohodka, kot jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Kot vrednost osnovnega merila (ponderja) 1 pa se ne upošteva več višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, temveč dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Zvišujejo se tudi ravni znanja slovenskega jezika, in sicer se raven za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za državljane tretjih držav, zvišuje iz preživetvene ravni na osnovno raven A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, s katerim tujec pridobi tudi status rezidenta EU za daljši čas, pa se raven zvišuje iz osnovne ravni A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira na osnovno raven B1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.

Ureditev se spreminja tudi v delu, ki določa, da se tujcem, ki niso državljani EU, z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika, programi medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani ter informiranje v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbe ne zagotavljajo več brezplačno temveč se programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe sofinancirajo v višini 60 odstotkov cene programa. S tem se pričakuje tudi povečanje odgovornosti tujca do redne udeležbe v programu. Ukinja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja iz slovenskega jezika in financiranje teh preizkusov znanja iz državnega proračuna. Sredstva, ki so bila do zdaj namenjena za ta namen, se bodo preusmerila v zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika. S tem ukrepom se želi spodbuditi tudi bolj odgovoren pristop udeležencev programov učenja slovenskega jezika v teh programih.

Komentarji