5. 12. 2011
Odziv Ministrstva za pravosodje
Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZP-1) v 53. členu ureja izrek opozorila, in sicer lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Pri tem Ministrstvo za pravosodje opozarja, da izrek opozorila po 53. členu ZP-1 ni ena od vrst sankcij po 4. členu ZP-1, ampak gre za ukrep, ki se izreče namesto sankcije in je fakultativne narave, zato ni mogoče določiti konkretnih prekrškov, ko bi bil izrek tega ukrepa obvezen. Prav tako je v tretjem odstavku 53. člena ZP-1 predvidena možnost vzpostavitve evidence izrečenih opozoril, ob tem pa je treba dodati, da ni dovoljena obdelava osebnih podatkov, ampak je dovoljeno le voditi evidenco izrečenih opozoril za prekrške.
Prav tako je v ZP-1 predvidena možnost izreka opomina, in sicer je v 21. členu ZP-1 določeno, da sme prekrškovni organ in sodišče opomin izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da prekrškovni organ in sodišče pri vsakem primeru posebej ugotavljata, ali so izpolnjeni pogoji za izrek opomina, svojo odločitev za izrek opomina pa morata v odločbi tudi utemeljiti. Na podlagi tega ni možno taksativno našteti prekrškov, za katere se obvezno izreče opomin. Pri tem Ministrstvo za pravosodje opozarja, da je opomin ena od vrst sankcij iz 4. člena ZP-1, v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZP-1 pa se ga izreče namesto globe in je fakultativne narave.
Na podlagi navedenega, Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je sedanja zakonska ureditev opozarjanja in opominjanja za prekrške z vidika sistemskega zakona s področja prekrškov ustrezna, in da predlagane spremembe niso potrebne.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Temeljni predpis, ki med drugim določa sankcije, splošne pogoje za izrekanje in izvršitev sankcij ter postopek za prekrške, je Zakon o prekrških (ZP-1). Med drugim 53. člena ZP-1 določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Sankcije za posamezne prekrške pa predpisuje zakon, v katerem je predpisan prekršek
Policisti lahko že na podlagi obstoječe zakonodaje za določene prekrške izrekajo opozorila. To so prekrški za katere zakon poleg globe ne predpisuje kazenskih točk. Kazenske točke se predpišejo za prekršek zoper varnost cestnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane huda posledica. To so predvsem prekrški, ki so najpogostejši vzrok oz. dejavnik, ki vplivajo na nastanek prometne nesreče (hitrost, nepravilno prehitevanje, alkohol …). Zato prekrškov, za katere so predpisane kazenske točke, policija ne more obravnavati kot prekrške neznatnega pomena in zanje izrekati opozoril.
Na podlagi statističnih podatkov policija ugotavlja, da so najbolj ogrožene kategorije udeležencev v cestnem prometu pešci, kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Naštete kategorije predstavljajo približno polovico vseh umrlih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah. Ker so v predlogu izpostavljeni pešci, so bili zbrani statistični podatki o ukrepanju policistov zoper pešce. Obdobje zajema leta 2008, 2009, 2010 in 2011 (od 1. 1. do 1. 11. v posameznem letu). Ugotovljeno je, da so policisti v letu 2008 ugotovili 6.442 prekrškov, opozorilo so izrekli v 1.968 primerih (31%). V letu 2009 so ugotovili 7.560 prekrškov in za 2.070 prekrškov izrekli opozorila (27%). Od 7.213 ugotovljenih prekrškov so policisti leta 2010 izrekli 2.048 opozoril (28%), leta 2011 pa od 7.341 prekrškov 1.901 opozoril (26%). To pomeni, da policisti povprečno opozorijo slabo tretjino pešcev, ki so kršili predpise s področja prometne varnosti.
Ker obstoječa zakonodaja že omogoča, da policisti za prekrške neznatnega pomena kršitelje opozorijo, menimo, da predpisov ni potrebno spremeniti. Odziv Ministrstva za promet
Na podlagi prejetega predloga, ki nam je bil posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, smo pripravili naslednji odgovor, poleg tega pa predlagamo, da za dodatna pojasnila iz njihovih pristojnosti zaprosite še Ministrstvo za pravosodje (pristojno za pojasnila zakona o prekrških) in Ministrstvo za notranje zadeve (ali policisti izrekajo opozorila):
V 1. členu ZPrCP je določena vsebina zakona, in sicer se s tem zakonom določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi.
V tem členu je torej določena vsebina zakona, ki določa cestno prometna pravila, pooblastila in sankcije, ki jih izrekajo pristojni prekrškovni organi po določbah ZP-1 v postopkih o prekrških. Namen in vsebina ZPrCP torej ni določanje vrst sankcij in poseganje v materijo ZP-1 temveč določanje prometnih pravil.
Predpisovanje prekrškov in sankcij zanje je materija ZP-1, kot je to določeno v njegovem 1. členu: ta zakon določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.
Namen ZPrCP ni določanje vrste sankcij za prekrške, določa le višino globe in kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja za posamezne prekrške v cestnem prometu.
V prvem dostavku 4. člena ZP-1 tako je določeno, da se za storjeni prekršek ob pogojih iz ZP-1 izreče predpisana sankcija ali opozorilo. V skladu s sedmim odstavkom 4. člena ZP-1 pa se lahko ob pogojih in na način, določen z zakonom, namesto uvedbe postopka o prekršku oziroma izdaje odločbe o prekršku storilcu prekrška izreče opozorilo.
V 53. členu ZP-1 so določeni pogoji izreka opozorila: Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek. Prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov.