Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pregledna plačilna lista

3970 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Predlagam, da se uzakoni naslednjo plačilno listo

Moj predlog je, da se plačilna lista dopolni z dodatnim razdelkom (ali listom), kot je vidno spodaj:

Izplačila podjetja

EUR

Plačano do (datum)

Prispevki in davki –

delež delavca

Prispevki in davki –

delež delodajalca

Skupaj

(Bruto-bruto celotni strošek dela delodajalca)

Odgovorna oseba delodajalca jamči, da so zgornji zneski davkov in prispevkov v skladu z zakonom in da so podatki o plačilnih datumih točni. Eventuelno netočno navajanje podatkov se šteje za ponarejanje listin in je po 258. členu kazenskega zakonika kaznivo dejanje.

Odgovorna oseba Datum

------------------------------------------------------------------------------------------------------

Obrazložitev

Arg1.

Neplačevanje z zakonom predpisanih prispevkov nekaterih delodajalcev (davkov, socialnih prispevkov, pokojninskih prispevkov ..) vnaša veliko mero nezaupanja pri delavcih tudi v podjetjih, kjer te prispevke redno plačujemo. Neplačani prispevki delavcu onemogačajo uveljavljanje pravic (brezplačno zdravljenje, nadomestilo za brezposlenost, porodniška..). Še posebno boleče pa je odkritje, da delodajalec ni plačeval prispevkov, ko se delavec nameni v pokoj. Zaupanje med delavci in delodajalci je temelj delovanja vsakega podjetja. Jasna zaveza delodajalca, da je prispevke poravnal, bo povrnila načeto zaupanje.

Arg2.

Razdelitev prispevkov na tiste, ki jih plačuje delojemalec (iz bruto) in tiste, ki jih plačuje delodajalec (iz bruto-bruto) povzroča popolnoma nejasno sliko delavcem, kolikšen je delež, ki ga namenjamo državi in kolikšna je pravzaprav cena dela. Mnenja sem, da bi jasne in preproste plačilne liste, ki bi poleg podatkov o neto in bruto izplačilih (delež delavca) prikazovala tudi delež prispevkov delodajalca (bruto-bruto) pripomogle k vsesplošnemu zavedanju, koliko nas stane država, kakršno imamo. Javnost bi tako od vseh porabnikov javnega denarja lažje zahtevala, da z njim bolje gospodari, hkrati pa bi morda bolj modro odločala na referendumih. Zavedanje o dejanski ceni dela pri delavcih bi tudi olajšalo socialni dialog.

11 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Damjan Širca 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 12. 2011

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Tretji odstavek 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26; ZDR) v interesu delavca jasno določa, da je delodajalec dolžan delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta izdati pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Če delodajalec delavcu ni izdal pisnega obračuna plače, s katerega bi bila razvidna tudi obračun in plačilo davkov ter prispevkov, ZDR takšno ravnanje v deseti točki prvega odstavka 231. člena opredeljuje kot prekršek, ki je sankcioniran z globo.

Iz samega pisnega obračuna, ki ga mora delodajalec izdati delavcu v skladu s tretjim odstavkom 135. člena ZDR, dejansko plačilo davkov in prispevkov ni razvidno. Tako nadzor nad tem, ali so bili prispevki dejansko obračunani in plačani, v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99-ZPIZ-1, 81/00, 97/01-ZSDP, 97/01, 62/2010 Odl.US: U-I-214/09, Up-2988/08-29; ZPSV) izvaja Davčna uprava Republike Slovenije.

Priloge:

Komentarji