Krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu
Spoštovani,
dolge čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu ostajajo eden največjih problemov v Sloveniji. Pacienti, ki celo življenje plačujemo prispevke, na ključne preglede in operacije čakamo nerazumno dolgo, medtem ko se soočamo s problematiko t. i. »dvoživk« – zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem sistemu in zasebno. Javna skrivnost in pogosto tudi dokazano dejstvo je, da imajo zdravniki dvoživke bistveno večjo storilnost in opravijo več storitev pri zasebnikih in koncesionarjih, saj jih tja privablja višje plačilo. V matičnih javnih bolnišnicah naredijo manj, medtem ko popoldne pri zasebnikih delajo kot po tekočem traku. Še bolj nesprejemljivi so primeri, ko posamezni zdravniki med svojim rednim delovnim časom v javni bolnišnici dejansko opravljajo storitve za zasebne klinike / zasebnike ali pa javni sistem izkoriščajo za preusmerjanje pacientov v svoje popoldanske samoplačniške ambulante. Če javne zdravniške organizacije poudarjajo, da jim gre v prvi vrsti za paciente, Vladi RS in Ministrstvu za zdravje predlagam sprejetje dveh konkretnih ukrepov: Preverjanje pripravljenosti za projekt »Pro-bono vikendi za javno zdravstvo «Predlagam, da Ministrstvo za zdravje pri zdravnikih in njihovih timih uradno preveri pripravljenost za izvedbo izrednih vikend akcij po vzoru nekaterih uspešnih praks iz regije (na primer iz Srbije in Hrvaške, kjer so s takšnim prostovoljnim vikend delom ponekod popolnoma izbrisali čakalne liste). Ministrstvo naj pozove / omogoči / predlaga zdravnike specialiste na področjih z najdaljšimi čakalnimi dobami, da skupaj s svojimi operacijskimi timi (kjer so ti potrebni za operacije) oziroma posamično (pri specialističnih pregledih, kjer timi niso potrebni) v obdobju enega leta prostovoljno oddelajo 8 vikendov oz. kolikor je potrebno / so pripravljeni pro-bono (brezplačno za javni interes). Ta čas bi bil v celoti namenjen izpraznitvi čakalnih seznamov. S pripravljenostjo na sodelovanje v tem projektu bi zdravniki v praksi neizpodbitno dokazali svojo družbeno odgovornost in to, da jim je resnično mar za paciente. Postavitev javnih normativov glede na storilnost pri zasebnikih Kot ključen sistemski ukrep predlagam, da država / vodstvo bolnišnic -zdravstvenih domov pridobitev ali podaljšanje dovoljenja za delo izven matične javne ustanove strogo pogojuje z novimi, realnimi normativi: Normativi v javnih bolnišnicah se morajo postaviti na enako raven, kot jo zdravniki dokazano zmorejo opraviti pri zasebnikih. Če lahko zdravnik v zasebni kliniki v enem popoldnevu opravi določeno število pregledov ali operacij, ni nobenega razloga, da enake hitrosti in učinkovitosti ne bi dosegal dopoldne v javni bolnišnici. Podatki o opravljenem delu zdravnikov morajo biti javno transparentni. Izpolnjevanje tega "povišanega" normativa v javni službi mora biti absolutni pogoj za pridobitev dovoljenja za popoldansko delo. Če zdravnik v javnem zavodu ne dosega te "visoke" storilnosti, ki jo sicer dokazuje pri privatnikih, ali če se ugotovi kršitev delovnega časa, se mu dovoljenje za delo izven javnega zavoda nemudoma trajno odvzame. Če želimo rešiti javno zdravstvo, moramo jasno razmejiti javni interes od zasebnega zaslužka. Zdravnikom, ki izpolnjujejo in presegajo svoje obveznosti v javnem sistemu, naj se omogoči dodatno delo, tistim, ki javni sistem izkoriščajo za preusmerjanje pacientov k privatnikom, pa je treba postaviti jasne meje.
Odziv zdravnikov bi realno pokazal, koliko jim je mar za paciente.