Omejitev mandatov sodnih izvedencev
Predlagam spremembo Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih tako, da sodni izvedenci ne bi bili več imenovani za neomejen čas, temveč za časovno omejeno obdobje, na primer pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja po obvezni strokovni recertifikaciji.
Sodni izvedenci imajo v sodnih postopkih izjemno pomembno vlogo. Njihovo mnenje lahko odločilno vpliva na odločitev sodišča, še posebej na področju medicine, kjer lahko vpliva na vprašanja zdravniške odgovornosti, višino odškodnine, ugotavljanje posledic poškodb in celo na kazensko odgovornost posameznika. Prav zato menim, da ni dovolj, da je nekdo enkrat izpolnil pogoje za imenovanje in nato status ohrani za nedoločen čas.
Medicinska stroka se hitro razvija, znanje in postopki pa se spreminjajo. Zdravnik, ki je bil pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti zelo izkušen na določenem področju, ni nujno tudi danes ustrezno usposobljen za presojo vseh vprašanj, ki jih pred njega postavi sodišče. Zato bi bilo smiselno uvesti redno preverjanje dejanske in aktualne strokovne usposobljenosti, ne zgolj preverjanje formalnih pogojev.
Posebej pomembno je področje medicinskih sodnih izvedencev. Pri njih bi morala biti za ohranitev statusa pomembna tudi aktualna strokovna praksa. Če je nekdo imenovan za izvedenca na področju urologije, bi moral biti sposoben dokazati, da njegovo znanje in izkušnje še vedno ustrezajo področju, o katerem podaja mnenja. Sama nekdanja specializacija ali dolgoletni naziv ne bi smela biti dovolj, če oseba že dalj časa nima ustreznega strokovnega stika s področjem, ki ga ocenjuje.
Predlagam zato uvedbo petletnega obdobja imenovanja. Po petih letih bi moral izvedenec skozi postopek recertifikacije, v katerem bi se preverilo njegovo strokovno izpopolnjevanje, aktualna strokovna praksa, morebitni disciplinski ukrepi, nepristranskost in druga zakonska merila. Pri medicinskih izvedencih bi morala recertifikacija vključevati tudi preverjanje aktualne strokovne kompetentnosti. Ponovno imenovanje ne bi smelo biti avtomatično.
Takšen sistem že poznajo tudi druge evropske države. Avstrija na primer pozna časovno omejen vpis sodnih izvedencev, praviloma za pet let, nato pa je za nadaljevanje potrebna ponovna strokovna presoja. Menim, da bi bila takšna ureditev primerna tudi za Slovenijo, saj ne gre za idejo, ki bi bila v evropskem prostoru nepreizkušena.
Poleg omejitve trajanja imenovanja predlagam tudi večjo transparentnost. V javnem imeniku bi morali biti poleg področja imenovanja jasno navedeni datum imenovanja, datum zadnje recertifikacije in datum naslednje recertifikacije. Na primeren način bi morali biti dostopni tudi podatki o pravnomočnih disciplinskih ukrepih in drugih okoliščinah, ki so pomembne za presojo veljavnosti statusa izvedenca.
Pomembna sprememba bi bila tudi obvezna izjava o morebitnem nasprotju interesov pred sprejemom vsake izvedenske naloge. Izvedenec bi moral razkriti morebitne osebne, poslovne, strokovne ali druge povezave z osebami oziroma ustanovami, katerih ravnanje ocenjuje. Pri majhnih strokovnih področjih, kjer je število specialistov zelo omejeno, bi morala obstajati možnost oziroma po potrebi tudi obveznost vključitve neodvisnega strokovnjaka iz druge države.
Predlagam tudi učinkovitejši sistem nadzora nad kakovostjo izvedenskih mnenj. Poleg postopkov, ki se začnejo zaradi konkretne pritožbe, bi bilo smiselno uvesti naključne strokovne preglede dela sodnih izvedencev. Tako bi se lahko pravočasno ugotovilo, ali izvedenec uporablja aktualna strokovna dognanja, ali ostaja znotraj področja svoje kompetence in ali so njegovi zaključki ustrezno obrazloženi.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti primerom, pri katerih obstaja resen dvom o aktualni strokovni usposobljenosti izvedenca. V takšnih primerih mora imeti pristojni organ možnost začasno preprečiti sprejemanje novih izvedenskih nalog do zaključka preverjanja. Takšen ukrep bi moral biti časovno omejen, obrazložen in podvržen pravnemu varstvu, vendar mora sistem omogočati hitro ukrepanje, kadar obstajajo konkretni in preverljivi razlogi za dvom.
Prav tako predlagam, da se pri medicinskih izvedencih sprememba ali odvzem zdravniške licence avtomatično upošteva pri presoji njihovega statusa sodnega izvedenca. Če zdravnik zaradi strokovnih razlogov ne sme več samostojno opravljati določene dejavnosti, je smiselno preveriti, ali je še vedno primeren za izdelavo izvedenskih mnenj na istem področju.
Pri posebej zahtevnih medicinskih sporih bi morala obstajati tudi učinkovitejša možnost pridobitve drugega neodvisnega izvedenskega mnenja. To je posebej pomembno v primerih smrti, trajnih poškodb, izgube telesne funkcije ali drugih hudih posledic, kjer ima lahko eno samo izvedensko mnenje zelo velik vpliv na končni izid postopka.
Namen teh sprememb ni zmanjševanje pomena sodnih izvedencev ali nezaupanje do njihovega strokovnega dela. Ravno nasprotno. Če želimo, da imajo njihova mnenja pred sodiščem največjo možno težo, mora biti zagotovljeno, da so izvedenci tudi po več letih še vedno strokovno aktualni, neodvisni in sposobni opravljati svoje delo.
Menim, da je ureditev imenovanja za neomejen čas na tem področju zastarela. Pri poklicu, katerega mnenje ima lahko tako velike posledice za pravice posameznika, bi morali zahtevati več kot enkratno preverjanje pogojev. Potrebujemo sistem, v katerem se strokovna usposobljenost redno potrjuje.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije pripravi spremembo ZSICT, s katero bo uvedla časovno omejeno imenovanje sodnih izvedencev, obvezno periodično recertifikacijo, strožje preverjanje aktualne strokovne usposobljenosti medicinskih izvedencev, večjo transparentnost, učinkovitejši nadzor kakovosti izvedenskih mnenj ter močnejše mehanizme za preprečevanje nasprotij interesov in začasno ukrepanje v primeru resnega dvoma o strokovni usposobljenosti.
Takšna reforma bi povečala zaupanje javnosti v sodne izvedence in predvsem zagotovila, da človek, ki se znajde v sodnem postopku, ni odvisen od strokovnega mnenja osebe samo zato, ker je ta nekoč izpolnila pogoje za imenovanje. Pomembno je, da je izvedenec usposobljen takrat, ko njegovo mnenje vpliva na odločitev sodišča.