29. 9. 2026
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino
Uvodoma naj pojasnimo, da v Zakonu o gimnazijah in Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, področnih zakonih, ki urejata srednješolsko izobraževanje, ni določene starostne omejitve, do katerega leta se lahko dijaki prvič vpišejo oziroma redno izobražujejo, saj srednješolsko izobraževanje vključuje izobraževanje v različnih vrstah srednješolskih izobraževalnih programov, ki trajalo različno let, poleg tega pa lahko dijak, ki uspešno zaključi določeno vrsto izobraževalnega programa, nadaljuje svoje šolanje v programu druge vrste, ki predstavlja njegovo nadgradnjo in pridobitev višje stopnje izobrazbe.
Kot primer naj navedemo teoretično možen potek izobraževanja dijaka: kandidat se po koncu opravljene osnovnošolske obveznosti lahko vpiše v programe nižjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo dve leti. V to vrsto programov se lahko vpišejo kandidati, ki imajo opravljeno devetletno osnovnošolsko obveznost in uspešno zaključen najmanj 7. razred osnovne šole. Po uspešnem zaključku programa nižjega poklicnega izobraževanja lahko ti dijaki nadaljujejo svoje izobraževanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja ali srednjega strokovnega izobraževanja. Če se na primer dijak odloči za nadaljevanje šolanja v programu srednjega poklicnega izobraževanja, ki traja 3 leta, se lahko po zaključku programa srednjega poklicnega izobraževanja vpiše v program poklicno-tehniškega izobraževanja, ki traja dve leti, in zopet predstavlja nadaljevanje izobraževanja in pridobitev višje stopnje izobrazbe, saj se namreč programi poklicno-tehniškega izobraževanja zaključijo s poklicno maturo. Po zaključku poklicno-tehniškega izobraževanja pa se lahko dijak vpiše tudi v program Maturitetni tečaj, ki traja eno leto in je namenjen dijakom, ki želijo opravljati splošno maturo. Vsi omenjeni programi so srednješolski programi, ki se izvajajo redno in v statusu dijaka in predstavljajo nadgradnjo predhodnega programa. Potek primera izobraževanja našega dijaka pomeni, da je lahko dijak star tudi 22 let in se še vedno lahko redno izobražuje. Ker imajo kandidati različne življenjske situacije in okoliščine, ki vplivajo na začetek in potek njihovega izobraževanja, je zelo težko določati starostno mejo za redno izobraževanje.
Poleg tega pa tudi izpostavljamo, da je že v Ustavi RS v 57. členu določeno, da mora država ustvarjati možnosti, da si državljani pridobijo ustrezno izobrazbo.
Ob tem naj še dodamo, da tako Zakon o gimnazijah kot Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju jasno določata, da se lahko redno izobražuje samo dijak, ki ni zaposlen, ki nima statusa samostojnega podjetnika ali statusa brezposelne osebe.
V svoji pobudi pobudnik tudi omenja, da se dogaja, da se v redno izobraževanje vpisujejo tudi »odrasli«, ki potem ne obiskujejo pouka. Zakon o gimnazijah v 27a. členu in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju v 56a. členu tudi določata, da lahko šola dijaka izključi iz šole zaradi neopravičene odsotnosti od pouka, ki znaša 35 ur v šolskem letu, kar pomeni, da lahko šola dijaka izključi iz šole že po enem tednu pouka.
Glede predloga omejevanja let rednega šolanja za tujce pa naj povemo, da se dijaki, ki se predhodno šolajo v tujini, že sedaj vpisujejo v srednje šole v Sloveniji pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane. Tudi dijaki tujci se lahko v slovenskem šolskem sistemu redno izobražujejo samo toliko let, kolikor traja izobraževalni program, v katerega se dijak tujec vpiše, poleg tega pa lahko vsak dijak enkrat ponavlja program in enkrat se lahko prepiše v drug program, če ob prestopu ne napreduje. Te pravice seveda izhajajo iz omenjenih zakonov, ki urejata srednješolsko izobraževanje v Sloveniji in veljajo za dijake, ko se enkrat vključijo v slovenski šolski sistem.
Pobudnik predlaga, da naj bi omejitev v letih šolanja v Sloveniji veljala tudi, če imajo dijaki v tujini že zaključeno srednješolsko izobrazbo ali opravljena posamezna šolska leta, kar pomeni, da bi v »kvoto dovoljenih let rednega šolanja« štela tudi šolska leta, ki jih je dijak tujec opravil v tujini. Naj pojasnimo, da se izobraževanje med posameznimi državami razlikuje, razlikujejo se tudi predmetniki posameznih izobraževalnih programov, ki jih dijak tujec v tujini obiskuje, potem pa želi nadaljevati šolanje v Sloveniji. Zato vsaka šola v Sloveniji na podlagi listin, ki jih predloži dijak, ki se je predhodno šolal v tujini, preveri skladnost in primerljivost predmetnikov med programom, ki ga je dijak predhodno obiskoval v svoji državi, in programom, v katerem želi šolanje nadaljevati v Sloveniji, ter ob tem določi diferencialne izpite. Ker so lahko razlike med programi velike in zaradi jezikovne ovire, se lahko šola odloči, da dijak svoje izobraževanje v Sloveniji začne ponovno od začetnega letnika. Če razlik med predmetnikoma ni veliko, pa lahko dijak tujec šolanje nadaljuje v Sloveniji tudi v višjem letniku. Vsaka vključitev dijaka, ki se je predhodno šolal v tujini, je individualni primer in šola mora za vsak tak primer v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja izvesti postopek priznavanja tujega izobraževanja z namenom nadaljevanja. Vsekakor pa velja, da z vključitvijo v slovenski srednješolski sistem veljajo za vse dijake z dnem vpisa pravila, določila in omejitve slovenske zakonodaje oziroma določila zgoraj navedenih zakonov.