predlog smpremembe ZAID
Predlog spremembe ZAID – ponovno upoštevanje strokovnih izkušenj in omogočanje pogodbenega sodelovanja
Predlagam spremembo Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) v dveh bistvenih delih:
1. da se ponovno omogoči pridobitev poklicnega naziva pooblaščenega inženirja tudi diplomiranim inženirjem ustrezne stroke, če imajo ustrezno daljše obdobje strokovnih izkušenj, reference in uspešno opravijo strokovni izpit pri IZS;
2. da se gospodarskim subjektom ponovno omogoči sodelovanje s pooblaščenimi arhitekti in inženirji tudi na podlagi pogodbenega razmerja, brez nujnega pogoja zaposlitve ali lastniške udeležbe pooblaščenega strokovnjaka v podjetju.
Gre za spremembi, ki bi strokovno usposobljenost ponovno povezali predvsem z dejanskim znanjem, izkušnjami, odgovornostjo in preverjanjem strokovne usposobljenosti, ne pa zgolj s formalnim nazivom izobrazbe ali obliko pogodbenega razmerja.
1. Ponovno omogočiti pristop k strokovnemu izpitu diplomiranim inženirjem z ustreznimi izkušnjami
Veljavni ZAID za pridobitev poklicnega naziva pooblaščenega inženirja zahteva najmanj izobrazbo druge bolonjske stopnje oziroma njej ustrezno prejšnjo univerzitetno izobrazbo.
S tem je bila skupini diplomiranih inženirjev ustreznih tehničnih strok zaprta pot do pridobitve poklicnega naziva pooblaščenega inženirja, ne glede na dolžino in kakovost njihovih praktičnih izkušenj.
Tako diplomirani inženir gradbeništva z desetimi, petnajstimi ali več leti dejanskega projektantskega dela danes ne more niti pristopiti k strokovnemu izpitu za pooblaščenega inženirja, medtem ko lahko oseba z višjo formalno stopnjo izobrazbe to možnost pridobi po bistveno krajšem obdobju praktičnega dela.
Takšna ureditev je pretirano formalistična in nesorazmerna.
Če je namen strokovnega izpita preverjanje usposobljenosti posameznika za samostojno in odgovorno opravljanje strokovnih nalog, ni razumljivo, zakaj določeni skupini strokovnjakov zakon niti ne omogoča, da svoje znanje, izkušnje in usposobljenost na strokovnem izpitu dokaže.
Formalna raven izobrazbe je pomembna, vendar ne more biti edino merilo strokovne usposobljenosti.
Diplomirani inženir, ki je po zaključku študija desetletje ali več sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije, reševal konkretne tehnične probleme, sodeloval z drugimi strokami, investitorji, upravnimi organi, mnenjedajalci in izvajalci ter pridobil ustrezne reference, ima strokovne kompetence, ki jih ni mogoče prezreti zgolj zato, ker njegova diploma formalno ne dosega druge bolonjske stopnje.
2. Posebej problematična je različna obravnava oseb z enako izobrazbo
Dodatno nesorazmernost sedanje ureditve kaže dejstvo, da ZAID diplomiranih inženirjev z visoko strokovno izobrazbo ob svoji uveljavitvi ni takoj izključil iz možnosti pridobitve pooblastila.
58. člen ZAID je določil prehodno obdobje, v katerem se je štelo, da posameznik z najmanj visoko strokovno izobrazbo po predbolonjskih študijskih programih s področja inženirskih znanosti, med drugim gradbeništva, izpolnjuje pogoj ustrezne izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščenega inženirja.
Ta možnost je veljala pet let po uveljavitvi zakona, torej do 17. novembra 2022, pri čemer je moral kandidat imeti najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj.
To pomeni, da sta lahko danes dva diplomirana inženirja gradbeništva z enako stopnjo in vrsto izobrazbe v popolnoma različnem pravnem položaju zgolj zato, ker je eden strokovni izpit opravil pred iztekom prehodnega obdobja, drugi pa ne.
Prvi lahko danes opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja.
Drugi pa kljub enaki formalni izobrazbi in morda celo bistveno daljšim strokovnim izkušnjam do enakega pooblastila ne more več priti.
Takšna razlika ni posledica drugačnega znanja, drugačne kakovosti izobrazbe ali slabših strokovnih kompetenc.
Gre predvsem za posledico časovnega trenutka, v katerem je posameznik imel možnost oziroma potrebo pristopiti k strokovnemu izpitu.
To je še posebej problematično pri posameznikih, ki v času prehodnega obdobja za lastno pooblastilo objektivno niso imeli potrebe.
Nekdo je lahko več let živel in delal v tujini.
Drug posameznik je lahko deloval v projektantskem ali drugem podjetju, kjer je opravljal strokovne in projektantske naloge, vendar zaradi organizacije dela ni potreboval lastnega pooblastila oziroma žiga, ker je dokumentacijo podpisoval drug odgovorni oziroma pooblaščeni projektant.
Tretji je lahko deloval na področju, kjer lastnega pooblastila v tistem obdobju za svoje delo ni potreboval.
Potreba po lastnem pooblastilu pa se lahko pojavi šele kasneje – ob vrnitvi v Slovenijo, menjavi zaposlitve, ustanovitvi lastnega podjetja ali prevzemu zahtevnejših strokovnih nalog.
Tak posameznik je danes postavljen v položaj, ko mu zakon pridobitev pooblastila preprečuje, čeprav ima:
• enako izobrazbo kot njegov kolega, ki je izpit opravil pravočasno,
• več let dejanskih strokovnih izkušenj,
• konkretne reference,
• daljšo prakso na področju projektiranja,
• in je pripravljen svojo strokovno usposobljenost dokazati na strokovnem izpitu.
Če je bila določena visoko strokovna izobrazba še 16. novembra 2022 skupaj z ustreznimi delovnimi izkušnjami priznana kot zadostna podlaga za pristop k strokovnemu izpitu, je težko strokovno utemeljiti, zakaj ista diploma po izteku tega obdobja ne predstavlja več ustrezne podlage, ne glede na to, koliko dodatnega znanja in izkušenj je posameznik pridobil v vmesnem času.
Diploma se ni spremenila.
Študijski program se ni spremenil.
Pridobljeno znanje ni izginilo.
Nasprotno – posameznik je v vmesnem času praviloma pridobil še več praktičnih izkušenj.
Zato sedanja ureditev ustvarja paradoks, ko je lahko strokovnjak s petimi leti izkušenj, ki je izpit pravočasno opravil, trajno priznan kot pooblaščeni inženir, strokovnjak z enako izobrazbo in petnajstimi ali dvajsetimi leti izkušenj pa danes do istega strokovnega izpita sploh ne more več pristopiti.
Enaka diploma ne bi smela imeti različne poklicne vrednosti zgolj glede na datum, ko je njen imetnik pristopil k strokovnemu izpitu.
3. Prejšnja ureditev je bolj upoštevala delovne izkušnje
Prejšnja gradbena zakonodaja je v večji meri upoštevala kombinacijo izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovnega izpita.
Razlika v formalni ravni izobrazbe se je lahko pri določenih poklicnih upravičenjih nadomestila z daljšimi zahtevanimi praktičnimi izkušnjami.
Tak pristop je strokovno logičen.
Oseba z višjo stopnjo formalne izobrazbe lahko zahtevano strokovno usposobljenost doseže z manjšim številom let praktičnega dela, oseba z nižjo formalno stopnjo ustrezne strokovne izobrazbe pa mora imeti daljše obdobje relevantnih izkušenj, več referenc in opraviti strokovni izpit.
ZAID je to logiko v pomembnem delu opustil in uvedel formalni izobrazbeni prag, ki ga z izkušnjami ni mogoče nadomestiti.
Posledica je, da niti deset, petnajst ali dvajset let relevantnih projektantskih izkušenj ne more nadomestiti formalne stopnje izobrazbe.
To ni racionalen način preverjanja strokovne usposobljenosti.
4. Upoštevati je treba tudi generacijsko vrzel v gradbeni stroki
Pri presoji smiselnosti takšne ureditve je treba upoštevati tudi dejansko kadrovsko stanje v gradbeni in projektantski stroki.
V obdobju gospodarske in gradbene krize je bil več let zelo majhen vpis na študij gradbeništva, med drugim tudi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Posledično je bilo manj tudi diplomantov, ki so pozneje vstopili v stroko.
Danes se to kaže kot izrazita generacijska vrzel in pomanjkanje izkušenega tehničnega kadra.
Na eni strani torej primanjkuje izkušenih projektantov in pooblaščenih inženirjev, na drugi strani pa zakon delu že obstoječih strokovnjakov z ustrezno strokovno izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami preprečuje napredovanje do samostojnega pooblastila.
Takšna ureditev je z vidika zagotavljanja kadrov v inženirskih poklicih neracionalna.
Država bi morala ob pomanjkanju usposobljenega tehničnega kadra omogočati varne in strokovno zahtevne poti, po katerih lahko izkušeni strokovnjaki prevzamejo večjo odgovornost, ne pa jim to možnost trajno preprečevati zaradi formalne ravni izobrazbe.
5. Predlagana sprememba ne pomeni zniževanja strokovnih kriterijev
Predlog ni, da se diplomiranim inženirjem pooblastilo avtomatično prizna.
Predlog je, da se jim omogoči, da svojo usposobljenost dokažejo.
Za diplomirane inženirje bi se lahko določili strožji praktični pogoji kot za kandidate z drugo bolonjsko stopnjo, na primer:
• zaključena ustrezna strokovna visokošolska izobrazba;
• najmanj 5 ali 8 let relevantnih strokovnih izkušenj;
• ustrezne reference;
• določeno obdobje dejanskega projektantskega dela pod vodstvom oziroma v sodelovanju s pooblaščenimi inženirji;
• po potrebi dodatno strokovno usposabljanje;
• uspešno opravljen strokovni izpit pri IZS.
Takšna rešitev ne pomeni znižanja strokovnega standarda.
Nasprotno.
Kandidat bi moral svojo usposobljenost dokazati s kombinacijo izobrazbe, dolgoletnih praktičnih izkušenj, referenc in strokovnega izpita.
6. ZAID je glede pogodbenega sodelovanja naredil korak nazaj
Drugo pomembno vprašanje je ureditev načina sodelovanja pooblaščenega strokovnjaka s projektantskim oziroma inženirskim podjetjem.
Pred uveljavitvijo ZAID je ZGO-1 dopuščal bistveno bolj fleksibilno ureditev.
Če gospodarska družba ali samostojni podjetnik sam ni izpolnjeval pogojev za odgovornega projektanta, je lahko sodelovanje ustreznega strokovnjaka zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu, preko kooperacije ali na drug zakonit način.
Takšna ureditev je omogočala normalno strokovno sodelovanje različnih projektantskih podjetij in posameznih strokovnjakov.
ZAID je to možnost bistveno omejil.
Pogodbeno sodelovanje je postalo vezano na dodatne pogoje, predvsem zaposlitev oziroma določeno lastniško ali poslovodno povezavo pooblaščenega strokovnjaka z gospodarskim subjektom.
S tem je bila možnost običajnega pogodbenega sodelovanja, ki jo je prejšnja zakonodaja izrecno priznavala, bistveno zožena.
7. Za takšno omejitev ni prepričljivega strokovnega razloga
Projektiranje je po svoji naravi interdisciplinarna dejavnost.
Manjša ali srednje velika projektantska pisarna pri posameznih projektih potrebuje različne strokovnjake: arhitekta, gradbenega inženirja, statika, prometnega inženirja, elektroinženirja, strojnega inženirja, geotehnika in druge specialiste.
Nobenega ekonomskega ali strokovnega smisla ni, da bi moralo podjetje vse te strokovnjake ves čas zaposlovati ali jih vključevati v svojo lastniško strukturo.
Potreba po posamezni stroki je odvisna od konkretnega projekta.
Za strokovno kakovost in odgovornost pri projektu ni bistveno, ali je pooblaščeni inženir pri določenem gospodarskem subjektu zaposlen, njegov družbenik ali z njim sodeluje na podlagi pogodbe.
Bistveno je:
• da ima veljavno poklicno pooblastilo,
• da ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje,
• da pri projektu dejansko sodeluje,
• da prevzame strokovno odgovornost za svoje delo,
• da dokumentacijo izdela oziroma pregleda in podpiše,
• ter da je zagotovljeno ustrezno zavarovanje odgovornosti.
Pogodba o zaposlitvi sama po sebi ne zagotavlja večje strokovnosti ali večje odgovornosti kot jasno urejena pogodba o strokovnem oziroma poslovnem sodelovanju.
8. Sedanja ureditev nesorazmerno prizadene predvsem manjša projektantska podjetja
Velika podjetja lahko zaposlujejo pooblaščene strokovnjake različnih strok.
Za manjše projektantske pisarne je to pogosto ekonomsko nemogoče in poslovno nesmiselno.
Posledično sedanja ureditev daje prednost večjim družbam, čeprav velikost podjetja sama po sebi ne zagotavlja večje strokovnosti ali kakovosti projektiranja.
Manjše pisarne in samostojni strokovnjaki bi se morali imeti možnost glede na potrebe posameznega projekta povezovati v projektne ekipe na podlagi pogodbenih razmerij.
Zakon bi moral urejati kompetence, odgovornost in varstvo javnega interesa, ne pa po nepotrebnem določati poslovnega modela projektantskega podjetja.
9. Gre za ponovno vzpostavitev že poznane in preizkušene rešitve
Predlog glede pogodbenega sodelovanja ni uvedba novega ali nepreizkušenega sistema.
Slovenska gradbena zakonodaja je takšno sodelovanje že poznala.
ZGO-1 je izrecno dopuščal pogodbo o delu, kooperacijo oziroma drug zakonit način zagotavljanja sodelovanja odgovornega projektanta.
Ni prepričljivega strokovnega razloga, zakaj bi bilo pogodbeno sodelovanje usposobljenih in pooblaščenih strokovnjakov danes manj primerno kot pred uveljavitvijo ZAID.
Sodobna pogodbena razmerja omogočajo zelo natančno določitev obsega nalog, strokovne odgovornosti, obveznosti dejanskega sodelovanja in zavarovanja poklicne odgovornosti.
Predlog sprememb
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije oziroma pristojno ministrstvo pripravi spremembo ZAID, s katero:
1. Ponovno omogoči alternativno pot do poklicnega naziva pooblaščenega inženirja.
Diplomiranim inženirjem ustreznih strok naj se omogoči pristop k strokovnemu izpitu pri IZS, če imajo ustrezno daljše obdobje relevantnih strokovnih izkušenj in ustrezne reference.
Posebej naj se ta možnost ponovno omogoči osebam z ustrezno visoko strokovno izobrazbo, ki so v prehodnem obdobju po 58. členu ZAID lahko izpolnjevale izobrazbeni pogoj, vendar strokovnega izpita do izteka prehodnega obdobja niso opravile.
Razliko v formalni ravni izobrazbe naj bo mogoče nadomestiti z daljšim obdobjem strokovnih izkušenj, referencami in uspešno opravljenim strokovnim izpitom.
2. Ponovno omogoči pogodbeno sodelovanje gospodarskih subjektov s pooblaščenimi arhitekti in inženirji.
Pooblaščeni strokovnjak naj ne bo nujno zaposlen pri gospodarskem subjektu niti njegov družbenik.
Kot ustrezna oblika sodelovanja naj se priznajo pogodba o zaposlitvi, pogodba o poslovnem oziroma strokovnem sodelovanju, kooperacija ali druga zakonita oblika sodelovanja, ob pogoju dejanskega strokovnega sodelovanja, osebne odgovornosti in ustreznega zavarovanja odgovornosti.
Zaključek
ZAID mora zagotavljati visoko raven strokovnosti, varnosti in odgovornosti.
Ne bi pa smel strokovne sposobnosti posameznika enačiti izključno s formalno stopnjo izobrazbe, niti kakovosti projektiranja z obliko njegovega delovnopravnega ali lastniškega razmerja z določenim podjetjem.
Sedanja ureditev ustvarja položaj, v katerem lahko imata dve osebi povsem enako izobrazbo, pa ima ena trajno poklicno pooblastilo samo zato, ker je strokovni izpit opravila pred določenim datumom, druga pa kljub desetletjem dodatnih izkušenj do istega izpita ne more več pristopiti.
Hkrati zakon omejuje pogodbeno povezovanje pooblaščenih strokovnjakov in projektantskih podjetij, čeprav je takšno sodelovanje prejšnja zakonodaja že poznala in je povsem običajno pri interdisciplinarnem projektiranju.
Oboje je še posebej neracionalno v obdobju pomanjkanja izkušenega inženirskega kadra.
Zato predlagam ponovno vzpostavitev načela:
- ustrezna strokovna izobrazba + ustrezno daljše praktične izkušnje + reference + strokovni izpit + osebna strokovna odgovornost
- svobodna izbira zakonite oblike strokovnega sodelovanja, kadar so zagotovljeni strokovnost, dejansko sodelovanje in odgovornost.
Namen zakona mora biti zagotavljanje strokovnosti in varnosti, ne ustvarjanje formalnih ovir, ki same po sebi ne dokazujejo niti znanja niti kakovosti strokovnega dela.