6. 10. 2026
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Vaš predlog smo temeljito preučili in menimo, da obravnava pomembno in aktualno tematiko, ki je vsebinsko skladna s sodobnimi strokovnimi usmeritvami ohranjanja narave in prilagajanja podnebnim spremembam ter trajnostnega upravljanja voda. Mokrišča sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji, saj po ugotovitvah Ramsarske konvencije izginjajo trikrat hitreje kot večina drugih ekosistemov. Kot navajate, mokrišča zagotavljajo številne nepogrešljive ekosistemske funkcije: zadržujejo in postopno sproščajo vodo, zmanjšujejo posledice suš in poplav, predstavljajo tamponske cone za počasnejše širjenje požarov, izboljšujejo kakovost voda, delujejo kot pomembni ponori in skladišča ogljika ter zagotavljajo nenadomestljiv življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zaradi teh lastnosti je obnova in ohranjanje mokrišč prepoznana kot ena ključnih na naravi temelječih rešitev za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam ter zmanjševanje izgube biotske raznovrstnosti.
Nadalje pojasnjujemo, da Republika Slovenija na področju ohranjanja in obnove mokrišč že vrsto let izvaja aktivne ukrepe, ki so vključeni v nacionalne politike, programe in projekte. Ohranjanje in obnavljanje mokrišč poteka v okviru izvajanja Programa upravljanja Nature 2000, upravljanja zavarovanih območij narave, izvajanja načrtov upravljanja voda ter številnih projektov, podprtih z evropskimi in nacionalnimi finančnimi viri.
V zadnjih letih so bili izvedeni oziroma se še izvajajo številni projekti obnove mokrišč in drugih vodnih ekosistemov na območju Ljubljanskega barja, ob reki Muri, na območju Cerkniškega jezera, Sečoveljskih solin ter drugih pomembnih mokriščnih območjih Slovenije. Med pomembnejšimi projekti so LIFE RESTORE for MDD, usmerjen v obnovo poplavnih gozdov, mrtvic in poplavnih ravnic na območju Mura-Drava-Donava, LIFE AMPHICON za izboljšanje stanja habitatov dvoživk, LIFE TRŠCA za izboljšanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera, Projekt POSEIDONE, ki spodbuja trajnostno rabo in varstvo morskih ekosistemov, vključno z mokrišči, LIFE-IP NATURA.SI, ki s konkretnimi ukrepi izboljšuje stanje vrst in habitatnih tipov Nature 2000 na pilotnih območjih, tudi vezanih na vodne in obvodne habitate ter LIFE4ADAPT, namenjen pilotnemu pridobivanju znanja s področja prilagajanja podnebnim spremembam ter temu, da se mokrišča ohranja in obnavlja kot naravno, dolgoročno in podnebno odporno rešitev za spopadanje s poplavami, sušami in izgubo narave, t.i. na naravi temelječimi rešitvami. Pomemben delež sredstev za izvedbo tovrstnih ukrepov se zagotavlja tudi iz kohezijskih virov Evropske unije in drugih evropskih finančnih mehanizmov.
Poleg navedenega Republika Slovenija podpira ohranjanje in obnovo mokrišč tudi preko ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Pomemben vir financiranja predstavlja Podnebni sklad, ki med drugim financira ukrepe za zmanjševanje ranljivosti in prilagajanje na podnebne spremembe. V okviru teh ukrepov se podpirajo tudi aktivnosti, povezane z ohranjanjem, obnovo in upravljanjem mokrišč.
Slovenija cilje ohranjanja in obnove mokrišč sistemsko vključuje v izvajanje zakonodaje in strateških dokumentov, zlasti:
Zakon o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, nazadnje Uradni list RS, št. 97/25);
Zakon o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, s spremembami in dopolnitvami, nazadnje Uradni list RS, št. 52/24); Zakon določa upravljanje voda na način, ki ohranja ali izboljšuje stanje vodnih teles in z njimi povezanih ekosistemov. Ker so mokrišča tesno povezana z vodnim režimom, njihovo ohranjanje predstavlja pomemben del doseganja ciljev vodne politike
Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-2028). Ta dokument predstavlja temeljni izvedbeni program za ohranjanje vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 v Sloveniji.
Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki predstavlja osrednji izvedbeni dokument za izvajanje Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave. Namen načrta je določiti prednostna območja, cilje in konkretne ukrepe za obnovo degradiranih ekosistemov ter izboljšanje njihovega stanja do leta 2030 in v nadaljnjih obdobjih.
Podnebni zakon (PoZ) (Uradni list RS, št. 57/25), ki sistemsko ureja področje blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam ter krepitev odpornosti naravnih sistemov, pri čemer mokrišča predstavljajo pomemben element na naravi temelječih rešitev;
Glede na navedeno ocenjujemo, da je predlog koristen in, da ključne usmeritve vašega predloga že predstavljajo pomemben del aktivnosti, ki jih Republika Slovenija izvaja oziroma načrtuje na področju ohranjanja narave, upravljanja voda, prilagajanja podnebnim spremembam ter obnove ekosistemov. Problematika mokrišč ostaja aktualna, zato bomo tudi v prihodnje spremljali domače in mednarodne dobre prakse ter jih, kjer bo to ustrezno in izvedljivo, vključevali v pripravo politik, ukrepov in projektov na tem področju.