Vključitev avtoplina LPG v regulacijo cen in ukrepe pravičnega zelenega prehoda
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije:
* v Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov vključi tudi avtoplin LPG oziroma UNP ter na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest omeji najvišjo dovoljeno maržo distributerjev;
* LPG obravnava enakovredno pri začasnem zniževanju ali odpravi okoljske dajatve, kadar takšen ukrep velja za bencin in dizelsko gorivo;
* uvede 12-mesečno poskusno regulacijo ter po njenem zaključku objavi podatke o vplivu ukrepa na cene, prodajo, konkurenco, javnofinančne prihodke in emisije;
* prouči omejeno in ciljno usmerjeno spodbudo za strokovno izvedene ter homologirane predelave primernih bencinskih vozil na LPG.
KRATKA PRIMERJAVA OKOLJSKIH VPLIVOV
BENCIN 95: Visoke emisije CO2 ter prisotni izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in delcev.
DIZEL: Zaradi manjše porabe so lahko emisije CO2 na kilometer nekoliko nižje kot pri bencinu, vendar so problematični predvsem izpusti dušikovih oksidov in delcev, zlasti pri starejših vozilih.
LPG: Pri primerljivem vozilu približno 10 do 15 odstotkov manj emisij toplogrednih plinov kot pri bencinu ter praviloma občutno manj trdnih delcev. LPG ni brezemisijsko gorivo.
ELEKTRIKA: Brez izpustov iz izpušne cevi in z bistveno nižjimi emisijami v celotnem življenjskem ciklu, vendar z višjo začetno ceno vozila ter odvisnostjo od dostopnosti polnilne infrastrukture.
UTEMELJITEV PREDLOGA
Predloga ne utemeljujem s trditvijo, da je LPG brezemisijsko gorivo ali nadomestilo za električna vozila. Gre za cenovno dostopno prehodno rešitev, ki omogoča takojšnje zmanjšanje emisij obstoječega voznega parka.
To je pomembno predvsem za ljudi, ki si novega električnega avtomobila kljub morebitni subvenciji ne morejo privoščiti ali doma nimajo možnosti namestitve polnilnice. Tudi kadar so subvencije za električna vozila razpisane, so sredstva omejena in lahko povpraševanje preseže razpoložljivi proračun. Subvencija poleg tega ne odpravi vedno visoke začetne cene električnega vozila.
Zeleni prehod zato ne sme biti dostopen samo gospodinjstvom z dovolj visokimi prihodki, lastno hišo in zasebnim parkirnim mestom. Država mora upoštevati tudi možnosti ljudi, ki bodo morali svoje sedanje vozilo uporabljati še več let.
PRIMERJAVA CEN Z ITALIJO
Po javno dostopnih primerjalnih podatkih je bila 10. avgusta 2026 povprečna cena LPG:
v Sloveniji približno 0,96 evra za liter;
v Italiji približno 0,76 evra za liter.
Slovenska cena je bila tako za 20 centov na liter oziroma približno 26 odstotkov višja od italijanske. To je posebej nenavadno, ker je bencin v Italiji bistveno dražji kot v Sloveniji.
Razlika ni razvidna samo pri končni maloprodajni ceni, temveč tudi pri ocenjeni ceni pred davki. To upravičuje preverjanje konkurence, nabavnih pogojev in distributerskih marž na slovenskem trgu.
Namen predloga ni administrativno določanje poljubno nizke cene, temveč uvedba preglednega mehanizma omejevanja marže, podobnega ureditvi, ki že velja za bencin in dizelsko gorivo.
ODGOVOR NA ZAVRNITEV PREDLOGA IZ LETA 2023
Podoben predlog je bil Vladi Republike Slovenije podan že leta 2023:
predlagam.vladi.si/predlog/15767
Pristojno ministrstvo ga je 5. februarja 2024 zavrnilo predvsem z obrazložitvijo, da je poraba LPG v Sloveniji majhna in da regulacija zato ne bi imela pomembnega vpliva na življenjski standard prebivalstva ali konkurenčnost gospodarstva.
Menim, da takšna obrazložitev ne upošteva možnosti, da je majhno število uporabnikov deloma posledica nestabilnih in nekonkurenčnih cen ter odsotnosti jasne državne politike. Če LPG kljub manjšim okoljskim obremenitvam ni cenovno dovolj privlačen, se vozniki razumljivo ne odločajo za predelavo vozila.
Majhno število uporabnikov zato ne more biti edini razlog za neukrepanje, saj gre lahko za začaran krog: LPG se ne spodbuja, ker je uporabnikov malo, uporabnikov pa je malo tudi zato, ker uporaba LPG ni ustrezno spodbujena in cena ni regulirana.
Ob koncu leta 2024 je bilo v Sloveniji registriranih približno 9.377 vozil na LPG, gorivo pa je bilo dostopno na približno 144 bencinskih servisih. Osnovna infrastruktura torej že obstaja. Predlagani ukrep ne bi zahteval postavitve popolnoma novega omrežja, temveč bi omogočil boljšo uporabo že obstoječe infrastrukture.
Majhen tržni delež je tudi razlog več za časovno omejen poskusni ukrep. Če bodo učinki regulacije majhni, bodo majhna tudi tveganja za državo. Če pa se bodo zaradi nižjih in stabilnejših cen povečale predelave in uporaba LPG namesto bencina, bo ukrep dosegel okoljski, socialni in konkurenčni namen.
TEHNOLOŠKO ODPRT IN SOCIALNO PRAVIČEN ZELENI PREHOD
Električna vozila imajo dolgoročno največji potencial za zmanjšanje emisij cestnega prometa, vendar tudi njihova proizvodnja ni brez okoljskih in materialnih posledic. Proizvodnja baterij zahteva veliko energije in kritičnih surovin.
Evropska unija je že uvedla obveznosti glede zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja baterij. Učinkovito izvajanje teh pravil bo posebej pomembno, ko se bo v prihodnjih desetletjih močno povečalo število izrabljenih baterij električnih vozil.
To ni argument proti električnim vozilom, temveč argument za tehnološko odprt, pragmatičen in socialno pravičen zeleni prehod. Država lahko hkrati spodbuja električno mobilnost, javni prevoz in druge dolgoročne rešitve ter ljudem z obstoječimi vozili omogoči cenovno dosegljivo zmanjšanje emisij z uporabo LPG.
Ne predlagam trajnega subvencioniranja fosilnega goriva, temveč omejeno regulacijo prehodne rešitve, katere učinke je mogoče objektivno izmeriti.
Zato predlagam, da sedanja Vlada Republike Slovenije predloga ne zavrne zgolj zaradi trenutnega števila uporabnikov, temveč uvede 12-mesečno poskusno ureditev. Po koncu poskusnega obdobja naj na podlagi javno objavljenih podatkov presodi, ali regulacijo ohraniti, spremeniti ali ukiniti.