Predlog za večjo zaščito potrošnikov pri sklepanju in trajanju zavarovanj
Predlagam spremembo oziroma dopolnitev ureditve na področju zavarovalništva, s katero bi se povečala zaščita potrošnikov predvsem v dveh primerih:
1. kadar potrošnik plačuje več zavarovanj, ki krijejo isto premoženje in isto nevarnost, čeprav skupno izplačilo ne more biti višje od dejanske škode;
2. kadar zaradi starosti ali drugega vnaprej določenega pogoja preneha oziroma se bistveno zmanjša zavarovalno kritje, zavarovalnica pa še naprej prejema premijo, ne da bi bil zavarovanec na spremembo jasno in pravočasno opozorjen.
## 1. Podvajanje zavarovalnih kritij
Potrošnik ima lahko isto premoženje oziroma isto nevarnost zavarovano pri več zavarovalnicah in za vsako zavarovanje redno plačuje premijo.
Primer:
Lastnik ima hišo pri zavarovalnici A zavarovano za primer požara. Neodvisno od tega pri zavarovalnici B sklene še eno zavarovanje iste hiše za primer požara.
Če je hiša vredna 300.000 EUR in v celoti zgori, zaradi dveh zavarovanj praviloma ne bo prejel 600.000 EUR. Skupno izplačilo je omejeno z dejansko nastalo škodo.
Potrošnik lahko torej več let plačuje premije več zavarovalnicam za isto nevarnost, ne da bi mu dvojno plačevanje zagotavljalo sorazmerno višje izplačilo.
Povprečen potrošnik tega ob sklepanju zavarovanj pogosto ne pozna. Povsem razumljivo je pričakovanje, da če nekaj plačuješ dvakrat, s tem pridobiš tudi dodatno zavarovalno zaščito.
## 2. Nadaljnje plačevanje premije po prenehanju ali zmanjšanju kritja
Drugi problem so zavarovanja, pri katerih je kritje omejeno s starostjo ali drugim vnaprej znanim pogojem.
Kot primer navajam primer starejše osebe, ki je sklenila nezgodno zavarovanje približno pri 60 letih in nato premijo plačevala še vrsto let.
Ko je pri približno 80 letih prišlo do poškodbe in je želela uveljavljati zavarovanje, je izvedela, da določeno kritje zaradi starostne omejitve zanjo že več let ni več veljalo.
Kljub temu je v tem obdobju še naprej plačevala premijo.
Ne želim presojati konkretnega primera, saj so posamezne zavarovalne pogodbe in kritja različna. Primer pa opozarja na pomemben sistemski problem.
Če zavarovalnica pozna datum rojstva zavarovanca in njeni pogoji določajo, da določeno kritje pri določeni starosti preneha ali se bistveno zmanjša, ima tudi vse potrebne podatke, da zavarovanca na to pravočasno opozori.
Menim, da ni primerno pričakovati predvsem od starejšega potrošnika, da bo po desetih ali dvajsetih letih sam pregledoval splošne pogoje in ugotavljal, ali zavarovanje, za katero mu zavarovalnica še vedno zaračunava premijo, zanj še vedno zagotavlja enako kritje.
## Predlagane rešitve
Predlagam, da Ministrstvo za finance skupaj z Agencijo za zavarovalni nadzor in drugimi pristojnimi institucijami preuči uvedbo naslednjih ukrepov.
### A. Opozorilo na možno podvajanje zavarovalnih kritij
Ob sklepanju premoženjskega zavarovanja bi moral biti potrošnik jasno opozorjen na posledice dvojnega zavarovanja.
Preuči naj se možnost vzpostavitve centralnega registra oziroma drugega informacijskega sistema, ki bi omogočal ugotavljanje morebitnega podvajanja zavarovanj.
Če bi sistem ugotovil možno podvajanje, bi moral potrošnik pred sklenitvijo prejeti jasno opozorilo, na primer:
> »Opozarjamo vas, da imate lahko predmet oziroma nevarnost, ki jo želite zavarovati, že zavarovano z drugo zavarovalno pogodbo. Pri premoženjskem zavarovanju skupno izplačilo več zavarovalnic praviloma ne more presegati dejansko nastale škode.«
Sklenitev dodatnega zavarovanja s tem ne bi bila prepovedana. Potrošnik bi se lahko zanj še vedno odločil, vendar bi to storil informirano.
### B. Obvezno opozorilo pred prenehanjem ali bistvenim zmanjšanjem kritja
Če zavarovalnica že ob sklenitvi pogodbe ve, da bo zaradi starosti zavarovanca ali drugega vnaprej določenega pogoja določeno kritje na določen datum prenehalo oziroma se bistveno zmanjšalo, bi morala zavarovanca o tem pravočasno in neposredno obvestiti.
Na primer:
> »Obveščamo vas, da z dnem XX. XX. XXXX zaradi dosežene starosti preneha oziroma se spremeni naslednje zavarovalno kritje: ________. Vaša zavarovalna pogodba in premija po tem datumu ostajata/spremenita se na naslednji način: ________.«
Takšno obvestilo bi moralo biti poslano dovolj zgodaj, da se lahko zavarovanec odloči, ali želi pogodbo nadaljevati, spremeniti ali odpovedati.
### C. Prenehanje zaračunavanja, če prenehajo vsa kritja
Če zaradi starosti ali drugega pogodbenega pogoja zavarovanec ni več upravičen do nobenega zavarovalnega kritja iz pogodbe, menim, da bi morala zavarovalnica pogodbo ustrezno zaključiti oziroma prenehati zaračunavati premijo.
Če določena kritja ostanejo, bi moral biti zavarovanec jasno obveščen, katera kritja ostajajo in za kaj bo po novem plačeval premijo.
### D. Pregleden vpogled v zavarovanja
Predlagam tudi preučitev možnosti, da bi imel posameznik na enem mestu možnost vpogleda vsaj v osnovne podatke o svojih veljavnih zavarovanjih:
* pri kateri zavarovalnici ima sklenjeno zavarovanje,
* kaj je predmet zavarovanja,
* katere osnovne nevarnosti so zavarovane,
* do kdaj zavarovanje oziroma posamezno kritje velja,
* ali obstajajo pomembne starostne omejitve.
Takšen sistem bi lahko bistveno zmanjšal nenamerno podvajanje zavarovanj in omogočil potrošniku boljši pregled nad tem, kaj dejansko plačuje.
## Namen predloga
Namen predloga ni omejevanje zavarovalnic ali prepoved sklepanja več zavarovanj.
Prav tako ne predlagam, da bi država odločala, katero zavarovanje posameznik potrebuje.
Predlagam predvsem večjo transparentnost in preprosto načelo:
**Potrošnik mora vedeti, kaj plačuje, kaj je za ta denar zavarovano in mora biti jasno opozorjen, ko se njegovo zavarovalno kritje bistveno spremeni ali preneha.**
Če zavarovalnica razpolaga s podatki, iz katerih lahko sama ugotovi, da bo zavarovanec zaradi starosti ali drugega vnaprej določenega pogoja izgubil določeno kritje, bi bilo po mojem mnenju primerno, da je dolžna zavarovanca na to aktivno opozoriti.
Enako bi bilo smiselno potrošnika opozoriti, kadar obstaja možnost, da plačuje več zavarovanj za isto premoženje in isto nevarnost, čeprav zaradi tega ob nastanku škode ne bo upravičen do sorazmerno višjega skupnega izplačila.
Takšna ureditev bi povečala transparentnost zavarovalnega trga, zmanjšala možnost nepotrebnega plačevanja premij in povečala zaupanje potrošnikov v zavarovalniški sistem.