12. 10. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da se podatki zavezancev za davek v skladu z 8. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) obravnavajo kot davčna tajnost. Davčni organ mora kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (15. člen ZDavP-2). Za razkritje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, mora biti podana ustrezna zakonska podlaga, obseg razkritih podatkov pa mora biti določen in omejen na namen, zaradi katerega je razkritje dovoljeno.
Veljavna ureditev, po kateri so podatki o zavezancih za davek varovani kot davčna tajnost, temelji na uveljavljenih mednarodnih standardih in izhaja iz predpostavke medsebojnega zaupanja med zavezanci za davek in davčnim organom. Zavezanci za davek so namreč davčnemu organu dolžni posredovati številne podatke o svojem premoženjskem in finančnem položaju, poslovanju ter drugih okoliščinah, ki so pomembne za pravilno ugotovitev in izpolnitev davčnih obveznosti. Smisel instituta davčne tajnosti je predvsem zagotoviti, da se ti podatki, ki jih davčni organ pridobi pri izvajanju svojih zakonskih nalog, ne razkrivajo neupravičenim osebam in se uporabljajo zgolj v okviru zakonsko določenih namenov. Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa.
Kljub načelnemu izhodišču, da je treba podatke zavezancev za davek obravnavati kot davčno tajnost, pa so v ZDavP-2 že določene nekatere izjeme, za katere se je izkazalo, da je interes javnosti po razkritju določenih podatkov močnejši od interesa varovanja davčne tajnosti. Ena od takšnih izjem je javna objava nepredlagateljev obračunov davčnega odtegljaja ter neplačnikov davkov, ki ima podlago v 20. členu ZDavP-2. V skladu z navedeno določbo Finančna uprava Republike Slovenije na svojih spletnih straneh enkrat mesečno objavi podatke o zavezancih za davek, ki davčnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec, ter o zavezancih za davek z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 evrov in so starejše od 90 dni. Veljavna zakonska ureditev torej že vsebuje rešitev, katere cilj je vsaj deloma podoben tistemu, ki ga s svojim predlogom v konkretnem primeru zasleduje predlagateljica, tj. krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter spodbujanje k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Ob tem dodajamo, da je zakonodajalec pri ureditvi javne objave podatkov o neplačnikih davkov izhajal iz predpostavke, da se subjekt, ki ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti oziroma ravna protipravno, ne more sklicevati na varstvo svojih pravnih koristi pri tovrstnem protipravnem ravnanju.
Nadalje pojasnjujemo, da so določeni podatki o poslovanju pravnih oseb že javno dostopni. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah morajo pravne osebe vsako leto sestaviti letna poročila in jih predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) zaradi javne objave. Iz javno objavljenih letnih poročil so med drugim razvidni podatki o prihodkih, odhodkih ter čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in nenazadnje tudi podatek o obračunanem davku od dohodka pravnih oseb.
V zvezi s podanim predlogom za javno objavo podatkov o plačanih davkih pravnih oseb se je na načelni ravni mogoče strinjati, da bi javna objava tovrstnih podatkov lahko povečala preglednost davčnega sistema in omogočila širši javnosti boljši vpogled v davčne obremenitve pravnih oseb, hkrati pa prispevala k dvigu davčne kulture v Sloveniji ter spodbudila zavezance k prostovoljnemu plačevanju obveznosti. Glede na to, da bi javna objava podatkov o plačanih davkih pomenila pomemben poseg v koncept davčne tajnosti, pa je na drugi strani vendarle treba omeniti tudi morebitna tveganja takšne ureditve. V tej zvezi pojasnjujemo, da višina plačanega davka sama po sebi ne omogoča neposrednega sklepanja o tem, ali posamezni davčni zavezanec svoje davčne obveznosti izpolnjuje pravilno in zakonito, zato bi lahko javno objavljeni podatki brez ustreznega konteksta vodili do napačnih sklepov o poslovanju oziroma ravnanju posameznih zavezancev. Nizek znesek plačanega davka, brez poznavanja objektivnih okoliščin, ki so vplivale na višino davčne obveznosti, tako npr. še ne pomeni nepravilnosti oziroma kršitve davčnih predpisov. Podobno tudi visok znesek plačila ne pomeni nujno, da je zavezanec svojo obveznost izpolnil pravilno in v celoti.
Podan predlog se glede na vse navedeno lahko obravnava kot ena od možnosti za nadaljnje povečanje davčne transparentnosti, vendar bi bilo treba pred morebitno uvedbo predlagane ureditve celovito proučiti njene pričakovane koristi in morebitne negativne posledice. Prav tako pa bi bilo treba pri presoji primernosti predlaganega ukrepa skrbno pretehtati razmerje med javnim interesom po večji transparentnosti in učinkovitemu davčnemu sistemu na eni strani ter varstvom davčne tajnosti na drugi strani.
Glede na pojasnjeno bo Ministrstvo za finance podan predlog podrobneje proučilo ter pri tem upoštevalo vse zgoraj omenjene vidike.